Obiskovalci Snežnika in njegove okolice gotovo srečujejo na teh poteh številna znamenja, ki jih je na tu za seboj pustila italijanska vojska med obema vojnama. Tu so se vrstili regimenti italijanske vojske pri gradnji snežniških cest, vodovodnih rezervarjev, kavern in tudi drugih objektov. Skrben opazovalec lahko še danes opazi kamnita znamenja z vklesanimi imeni vojaških enot, ki so mukotrpno gradile te ceste, pogosto vklesane tudi v živ kamen. Nad Grdo drago je ostala celo spominska plošča posvečena umrlemu vojaku graditelju te ceste. Pod Klansko polico je v živo steno vklesana lepo oblikovana mala niša, kjer so namestili podobo Matere Božje. Kasneje so za potrebe vojske zgradili še devet »orientirnih kapelic« posvečenih raznim svetnikom in bili brez skrbi, da jih pobožno ljudstvo ne bo poškodovalo. Imeli so prav, kapelice so preživele vojno. Ljudje in obiskovalci pa vanje še danes polagajo cvetje in prižigajo sveče.
Na sliki je zanimiv v orla oblikovan kraški kamen s poudarjeno risbo orla z razprtimi krili in napisom 5. ALPINI.
Iz vojaške literature zvemo, da je bila ta enota italijanske vojske izvežbana za bojevanje v gorskem svetu, ustanovljena 1. avgusta 1882. Regiment je v svojem grbu je imel geslo »NEC VIDEAR DUM SUM« (Prosti prevod: »Ne navidezno, resnično!«).
5. regiment Alpinov italijanske vojske je pred začetkom 2. svetovne vojne deloval nekaj časa tudi pri vzdrževanju nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo na Snežniku in gradili cesto čez Pomočnjake proti Gomancem, kjer je zabetoniran kamen na sliki. Pred koncem vojne je bila enota poslana v Rusijo. In tam doživela kapitulacijo Italije in njene vojske. Enota je bila ponovno oblikovana leta 1953 in nadaljuje svojo tradicijo. (vč)