30. decembra 1941 je v letalski nesreči umrl ameriški oficir slovenskega rodu Frank Andrew Kobal (1916-1941). Bil je sin Cerkljana Valentina Kobala, brata visokega funkcionarja in obveščevalca Andreja Kobala, soustanovitelja ameriške obveščevalne službe CIA (Central Intelligence Agency). Valentin je nekaj časa delal kot premogar z očetom v Pensilvaniji, nato je šel v Montano, kjer si je kupil farmo za pridelovanje pšenice. Šel je torej v Illinois in imel trgovino. Imel je tudi veliko veselje za vrtnarstvo in dobil nagrado za najboljši vrt v okolici Chicaga. Po vojni je svoja posestva pustil sinu Valentinu (rojenemu leta 1915) in na Floridi razvil dom za turiste. Njegov vnuk, prav tako se je imenoval Valentin, se je proslavil kot profesor organske kemije na Univerzi v Teksasu (vir: Andrej Kobal – Svetovni popotnik pripoveduje – Goriška Mohorjeva družba, 1976).
Valentinov sin Frank, letnik 1916, je – kot rečeno – umrl leta 1941 v letalski nesreči med vojno za Tihi ocean, kar je omenjeno tudi v spominih njegovega strica Andreja Kobala. Po razpoložljivih podatkih gre za 2. poročnika (angl. 2nd Lieutenant) Franka Andrewa Kobala, rojenega leta 1916, ki je kot pilot bil na krovu letala Martin B-26 Marauder #40-1475, ki je 30. decembra 1941 – le 23 dni po japonskem napadu na Pearl Harbor – trčilo v Keller Peak, v hribovju San Bernardino v Kaliforniji, kjer se danes nahaja obeležje v spomin na tragični dogodek (ploščo so postavili William K. Blake Jr., David K. Blake in David G. Schmidt leta 1995).
Frank je bil “honor student” (“častni študent”) v centru za usposabljanje pilotov na Randolph Fieldu v Teksasu. Tik pred japonskim napadom na Pearl Harbor je bil dodeljen v 33. eskadriljo bombnikov na Langley Field v Virginiji. Od tam je bila njegova enota poslana v Kalifornijo (vir: Marie S. Schmidt). Nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil, je spadala med prve poskusne lete letal B-26, srednje velikih dvomotornih propelerskih bombnikov ameriškega podjetja Glenn L. Martin Company, ki so jih potem veliko uporabljali od leta 1942 do konca vojne, bodisi na Tihem Oceanu kot v Evropi. Letalo pilota Franka Kobala je še z osmimi enakimi letali odpotovalo iz baze v Murocu (Kalifornija) in po vaji bombardiranja v puščavi je bilo namenjeno v bazo March Field – Riverside (Kalifornija), od tam pa bi kasneje nadaljevalo do Havajev, kjer je bilo po japonskem napadu nujno okrepiti vojaške sile (ostala letala so se junija 1942 udeležila epske Bitke za Midway, veličastne ameriške zmage proti japonskim silam, ki je pomenila veliki preobrat v vojni na Pacifiku). Letalo je bilo nad oblaki, vendar v ledenih razmerah je na neki točki vstopilo v oblake, obrnilo se za približno 45 stopinj od tečaja, nato pa strmoglavilo v Keller Peak pri Snow Valleyju. Umrlo je vseh devet članov posadke. Frankovo ime sem našel tudi na seznamu „Pro patria mori” („Umreti za domovino” – vir: Air Forces News Letter – Washington, D.C. – March, April, 1942), Nesreča nečaka Franka, čigar pogreba v kraju Clarendon Hills blizu Chicaga se je udeležila tisočera množica, je dodatno navdihnila Andreja, ki je želel služiti svoji drugi domovini v “borbi človečanstva proti podlim silam” (tako je sam zapisal): v nadaljevanju vojne je bil dodeljen tajni službi OSS (Office of Strategic Services), kjer so se ukvarjali z obveščevalno dejavnostjo, zbiranjem podatkov, sabotažo in gverilo, s “črno” propagando ter s protiobveščevalno dejavnostjo v zasedenih območjih, nato v obveščevalno službo G-2 (kasneje tudi G-5) v Pentagonu, po vojni pa – kot rečeno – je bil med soustanovitelji CIE, poučeval je tudi na raznih univerzah (imel je štiri doktorate, poznal pa 15 jezikov, o materinščini je pa izjavil sledeče: „Ljubezen do materinščine pride od srca. Dodati bi moral, da pride tudi od razuma. Ta naroča, da svoj rod in jezik čislamo. Če hočemo kot kot celota ali poedinci, da nas bodo drugi spoštovali in cenili, moramo svoje spoštovati sami. Kdor se sramuje svojega izvora, sramoti samega sebe. Pri tujcih izgubi ugled, ne pridobi pa ničesar. Rojeni Slovenci, ostanimo Slovenci! /…/ Nikar ne zapostavljati svojega jezika! Ne odtujimo se!”).
Slika je umetniška upodobitev letala B-26 tik pred nesrečo. Avtor je R.T. Foster iz Oklahoma City, naslov pa “The spirits of Keller Peak” (“Duhovi Keller Peaka”). Ob protipožarnem opazovalnem stolpu nad mestom nesreče so uprizorjeni tudi člani posadke, z leve: drugi poročnik Frank A. Kobal – pilot, drugi poročnik Joseph B. Maloney – kopilot, tehnični podnarednik Waldo Jensen, podnarednik Roger F. Organ, vojak prvega reda William R. Chinn, vojak prvega reda Vernon H. Englebrecht, vojak prvega reda George C. May, vojak prvega reda Jack C. Shirley, vojak Robert N. Enyeart.
V hvaležen spomin,
Dimitri Tabaj – Štandrež pri Gorici
