»Da dajo duška hvaležnosti in občudovanju junaških čet …, ki branijo našo domovino ter njih »viteškega voditelja« so v listini naštete občine generalu na soški fronti »enoglasno« podelile naziv častni občan. Listino so podpisali »vsi občinski predstojniki kot znak trdnega zaupanja in globoke hvaležnosti prebivalstva celega postojnskega okraja.« Se pravi občin v Pivški kotlini, na Bistriškem, v Brkinih in Košanski dolini, na delu Krasa in v Vipavski dolini tja do Ajdovščine. Svoje soglasje so s podpisi in žigi potrdili župani. Med njimi moj ded Matija Fatur.
Razmišljam: Kako je bilo mogoče sredi vihre prve svetovne vojne tolikšno enoglasje, taka podpora generalu, ki je številne slovenske fante in može naravnost potiskal v žrelo vojne? (Preblisk: Pa saj podobno enoglasje bi bilo povsem možno tudi v naši 10-dnevni vojni.) Slavnostna listini govori o hvaležnosti in občudovanju bojujočih se čet, ki branijo domovino. In govori še o trdnem zaupanju v končno rešitev. In res: Naši fantje in možje, čeprav v avstro-ogrskih uniforma so čutili in se zavedali, da branijo svoje domove in svoje ljudi pred pohlepnimi zahodnimi sosedi. In enako so čutili in se zavedali tisti, ki so ostali v zaledju – odtod tako enoglasno priznanje poveljniku soške fronte. (sf)
