Odbor za organizacijo prvega zbora prekomorskih brigad po osvoboditvi leta 1964 je ob načrtovani veliki proslavi v Ilirski Bistrici pripravil številne druge prireditvi tega slavja.
Posebno skrb so namenili, samemu prihodu tisočih prekomorcev iz vse Jugoslavije, komandantom le-teh, borcem, povabljenim predstavnikom borčevskih organizacij iz mnogih evropskih zavezniških držav in visokim državnikom tudi jugoslovanskim. Prav po tiho so organizatorji pričakovali tudi prihod tov. Tita, saj bi si prekomorci od tolikih junaštvih, žrtvah in prehojeni vojni poti gotovo tudi zaslužili.
Vse priprave so tekle po planu, zatikalo pa se je pri gradnji osrednjega spomenika na Hribu svobode. Gradbeno podjetje Primorje je močno zamujalo, kar je odločilo, da bo odkritje Lenassijevega spomenika na Hribu svobode, šele naslednje leto.
Zgodila pa se je še ena neljuba zadeva. Na Vidmu pod trnovsko cerkvijo, kjer naj bi bila osrednja proslava in zbor vseh udeležencev prekomorskih brigad je gradbeno podjetje iz Postojne nenajavljeno začelo izkopavati veliko gradbeno jamo za temelje bodočega Zdravstvenega doma. In to skoraj na sredi prireditvenega prostora. To je povzročilo veliko negodovanje organizatorjev pa tudi nekaj milijonov dodatnih stroškov. Jamo so na hitro znova založili, se je pa pod težo udeležencev močno udirala.
Slavje so prireditelji izkoristili tudi za predstavitev velikih gospodarskih uspehov Primorske po osvoboditvi.
V največji učilnici nove šole je predsednik občine ing. Ivan Kukovec s sodelavci pripravil razstavo osnutkov in modelov za osrednji spomenik na Hribu svobode. Razstava je bila zelo poučna, komisija je izbrala med 28 predlogi rešitev akademskega kiparja Janeza Lenassija iz Kopra, po katerem so do naslednjega leta izdelali sedanji spomenik v obliki velike iz kraškega podzemlja izrezane kocke s stebri in kapniki. Škoda, da so od vseh modelov ohranjeni le trije modeli, kot je ta na sliki, neznanega avtorja, čeprav so mnogi bili vredni svojih avtorjev in časa v katerem so nastajali. Nekateri osnutki so tudi odstopali od začrtanega cilja, kot pričujoči z napisom »GROBNICA BRATSTVA IN EDINSTVA« In v nadaljevanju na podnožju: »Padlim tovarišem borcem prekomorskih brigad in ostalih prekomorskih enot, borcem domačinom 1941 – 1945«. Na srečo ni nihče odgovarjal za takšno »politično« napako«. Proslava je lepo uspela, maršala Tita je nadomestil podpredsednik Republike Aleksander Ranković, ki pa se tega dne ni oglasil niti z eno besedo. Že čez nekaj dni smo zvedeli zakaj. Izgubil je zaupanje vodstva Jugoslavije in je kmalu moral odstopiti. 289/vč
