Kola, po domače »kula«, sem oboževala in moj prefrigan nasmeh to tudi pove. Spomnim se, da bi se lahko v kulih vozila po vrtu v nedogled. Trdno sem se držala in uživala. Ata me peljal v »kulih« ponavadi takrat, ko je pokošeno travo odpeljal na »lužo«, za nazaj do trave, ki jo je bilo potrebno še naložiti, pa me je posadil v prazna »kula« in me peljal. Slika je nastala med poletjem leta 1976, stara sem bila skoraj tri leta.