Tradicija izdelovanja cvetnonedeljskih butaric ali »potic je na Ljubnem ob Savinji tesno povezana s tukajšnjim načinom življenja. Kot takšne so lep dokaz, kako se v ljudski umetnosti prelivata estetika in funkcionalnost. Podobe, figure, motivi potic predstavljajo orodje ter predmete s kmetij, predmete za osebno rabo, duhovite prizore iz vsakdanjega ali motive iz verskega življenja. Potice so po pravilu izdelane povsem ročno; od nekdaj namreč velja, da so prave potice samo tiste, ki so narejene doma. Materiali so v celoti naravni in izbrani letnemu času primerno. Sveže zelenje, šibje, lubje in plodovi, ki jih lahko najdemo na Ljubnem v pomladnem času.
Sodobni trendi vplivajo tudi na drugo raven in sicer motiviko potic. Vendar pa ne gre v tem primeru za nikakršni populizem in komercializacijo. Potice so ustvarjalsko preveč individualni produkt za kaj takega. Gre le za prepletanje sodobnega in tradicionalnega načina življenja. Največjo vlogo tukaj igra predvsem ljudska ustvarjalnost in želja po nečem drugem, boljšem, lepšem in predvsem drugačnem.
Prav ta misel je gnala tudi Jožeta Poličnika, ki je konec 19. stoletja izdelal prvo figuralno potico. Tisti čas je bilo namreč v navadi, da so fantje med sabo tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k »žegnu« prinesel največjo in najtežjo potico. Ker pa je bil Jože šibek in slaboten fant, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki. Zato se je odločil, da bo, če že ne more narediti največje in najtežje, naredil pa najlepšo potico. Vzel je motiv iz vsakdanjega življenja in − namesto običajnega snopa − je na cvetno nedeljo k maši prenesel potico v obliko tesarske krušne. Miselnost je ostala, motivika pa se spreminja iz leto v leto, kot se spreminja tudi način življenja Ljubencev.
Na fotografiji: avtor izdelovanja figuralnih butarc Jože Poličnik- Juvanički (peti z leve); ok. 1912. Lastnik fotografije Jože Hudej.
Vir: Ljubenske potice : cvetnonedeljske butarce : [katalog k razstavi, od 25. 3. do 13. 4. 2009 v Muzeju novejše zgodovine Celje], 2009, str. 8-9
Prispevek: Sebastjan Weber (Muzej novejše zgodovine Celje)
