Z veliko dvodnevno slovesnostjo so sredi aprila leta 1879 po v vsej Avstriji, tako tudi na Kranjskem, potekale slovesnosti ob 25-letnici poroke cesarja Franca Jožefa I. Njegova blagorodna soproga Elizabeta Bavarska mu je rodila tri otroke. Slovesno je bilo tudi v Ilirski Bistrici in sosednjem Trnovem. Obsežno slavje, se je začelo že 24. aprila na predvečer s kresovi in ognjemeti. V nedeljo 25. aprila je bila za vse udeležence slavnostna maša v župnijski cerkvi sv. Petra. Sledila je povorka skozi Trnovo do Bistrice na prireditveni prostor na križišču pred staro pošto. Zbralo se je ogromno ljudi in vsaj 400 učencev iz vseh ljudskih šol iz Bistriške doline. Prišla sta oba župana in prisegala zvestobo cesarski hiši. Vrstili so se navdušujoči govori, petje cesarske pesmi, recitacije, z bližnjih vzpetin so se oglasili topiči in končno osrednje dejanje: zasaditev cesarske lipe. Slavnost je močno skazila pomladna nevihta, ki je sredi prireditve pregnala zbrano množico pod nadstreške bližnjih hiš. Ker je bilo obljubljeno brezplačno kosilo in priboljški se je večina vrnila na prizorišče.
Na sliki Cesarjeva lipa okrog leta 1930 še preden so jo Italijani posekali in za nekaj časa zasadili svoje drevo, ki ga spet posekali, saj je preveč spominjalo na pretekle čase in slovenstvo .
Leta 1931 je nenadoma umrl Arnaldo Mussolini urednik osrednjega fašističnega časopisa «Il Popolo Italiano«, brat fašističnega vodje Benitta Mussolinija. Pred občinsko palačo v Ilirski Bistrici so novi oblastniki postavili marmorno kocko z ustreznim napisom in poleg nje zasadili smreko. S padcem fašizma je pobralo tako kocko kot smreko.
Preživele niso tri smreke, ki so jih Italijani zasadili pred Sokolskim domom, okrog leta 1932 v spomin na tri italijanske alpiniste z Reke, ki so se smrtno ponesrečili v Alpah ( Benevolo, Colacevich in Walluschnig). Po njih so tudi poimenovali planincem zaplenjeno Vilharjevo kočo v Črnem dolu pod Snežnikom. Po padcu Italije je pobralo tudi ta napis na koči.
In tako do današnjih dni. Ko se je cela Jugoslavija spominjala 85. obletnice rojstva Maršala Tita v letu 1977, so med drugim tudi zasajali po 85 dreves v maršalov spomin. S posebno pozornostjo je šolska mladina na Hribu svobode zasadila »Titovo lipo«, pa tudi dve plemeniti smreki z vsake strani. Strokovno je zasaditev opravil g. Viljem Kindler domači zaslužni hortikulturni delavec in pokazal, številnim šolarjem in učiteljem, kako se to strokovno počne. Sledila je znana zgodba … najprej izginila napisna tabla, nato je nekdo zlomil mlado steblo lipe, nato je nekdo polomil še smreko. Druga, lepo raščena že visoka 40 letna smreka se je sama posušila verjetno od sramote in so jo te dni, konec julija 2016, odstranili. Za skromno tolažbo je ostal pravi gozdiček že odraslih brez. (Pri zapisu so sodelovali Jože Šlenc, Jadran Krašovec in Vesna Lamut Tomc.) vč
