Nova fantovska moda. Kar čez noč je pregrnila primorski svet. V drugi polovici petdesetih let. Reklo se ji je kanotjera. Beseda in izdelek sta očitno italijanskega izvora, Razvezani jezik, slovar »žive slovenščine«, jo pojasni kot spodnjo majico brez rokavov. Primorsko mladino je povsem osvojila. Belo so si izbrali kot nedeljsko popoldansko poletno oblačilce za druženje vseh vrst, balinanje, oprezanje za dekleti. – Tako so si jo 1961 izbrali tudi zagorski regruti letnik 1943. Za »vestirngo« so se uniformirali: dolge hlače, bele kanotjere in klobuki. Klobuki že dolgo niso bili več v modi, vendar se jim v tem primeru ni dalo odreči – nanje je bilo treba pripeti pušeljc z raznobarvnimi, pisanimi trakovi, ki so praviloma viseli po hrbtu, do pasu. Kdaj v prejšnjih, predvojnih letih pa tudi do petà, in v barvah slovenske trobojnice. Taka je bila tradicija. In tradicija je postala tudi kanotjera, z besedo vred.