Iz glasila Železniški vestnik tokrat povzemamo prispevek o sanaciji železniškega mostu čez Savinjo.
Zgodovina mostu sega v leto 1849. Takrat so bile ob otvoritvi proge Celje–Ljubljana prek Savinje vgrajene lesene mostne konstrukcije. Med drugo svetovno vojno je bil most večkrat bombardiran in tako poškodovan, da je bilo potrebno na kritičnih mestih vgraditi provizorije. Po vojni je predstavljal nevarnost in oviro za promet. Pristojni železniški organi so se zavedali, da je potrebno ozko grlo na progi Zidani Most–Šentilj čim prej odpraviti. V začetku leta 1953 je komisija za revizijo projektov pri DJŽ Ljubljana obravnavala razne variante, ki bi prišle v poštev za obnovo mostu in sprejela varianto, ki predvideva prosto ležečo varjeno konstrukcijo na obnovljenih opornikih. Dobro leto kasneje je bil odobren glavni projekt za jekleno konstrukcijo. Zaradi pomanjkanja denarja so v Metalni Maribor šele v letu 1957 izdelali 6 konstrukcij razpetine po 18,30 m in skupne teže 147 ton za desni tir. Za levi tir pa so se odločili, da ga obnovijo v drugi fazi. Konec aprila je PVP Celje pričelo z obnovo opornikov. Izklesati je bilo treba vse slabe kamnite kvadre po sistemu šahovskih polj. Stare opornike so obdali z železobetonskim oklepom, debeline cca 25 cm. Tako je bil kamniti material zavarovan proti nadaljnjemu preperevanju. Po končanih gradbenih delih je Metalna lahko pričela z montažo novih konstrukcij.
Otvoritev mostu, ki je bila predvidena za 26. 11. 1958, je bila preložena zaradi napak, ki so jih odkrili v konstrukcijah med montažo. Metalna je uspešno izvršila sanacijo vseh nepravilnosti.
17. 12. 1958 so izvedli obremenilno preizkušnjo z lokomotivo ser. 06. Ugotovljeno je bilo, da most ustreza vsem pogojem stabilnosti. 18. 12. je bil opravljen še tehnični pregled in tako je bil most “izročen” prometu.
Prispevala Gabrijela Pirš (povzeto po Š. B.: Obnova železniškega mosta čez Savinjo v Laškem – Železniški vestnik (ŽV), januar 1959, let. 13, št. 1-2, str. 17-19).
Fotografija je last Muzeja Laško.
