Potem, ko so se ilirsko bistriški planinci med leti 1976 in 1982 povezali v krog pobratenih planinskih društev iz vse Jugoslavije so v naslednjih letih vključili še manjkajoča društva. Prvo je bilo črnogorsko Planinsko društvo Subra iz Hercegnovega. Svečan pristop tega društva smo opravili v dneh med 11. in 15. septembrom 1982, ko smo krenil v Črno goro s planinskimi prijatelji iz PD Kamenjak z Reke, ki so bili z marljivim predsednikom Viktorjem Stiptićem, pobudnik te planinske povezave. Na poti do Črne gore smo ob iskali še 1339 m visoki Mosor nad Splitom. Planinski dom na Subri 1679 m, smo dosegli že v trdi temi. Zato je bila pot do doma zato naporna.
Drugi dan smo opravili formalnosti z vključitvijo PD Subra Hercegnovi v krog prijateljskih PD. Tu smo spoznali tudi legendo beograjskih planincev čiko Duška Jovanovića in v skupnem pohodu osvojili še vrh Subre, ki meri v višino skoraj kot naš Snežnik. Črnogorski planinci so se izkazali kot
odlični gostitelji. Srečali pa so se tudi z njihovo legendarno flegmatičnostjo. Ko smo v dolini v gostilni po celo dnevni vožnji nestrpno čakali na šalico kave, nas je natakar podučil. »Čekaj brate, pa nisam ti ja na struju!«
Pot med črnogorske planince nam bo gotovo še dogo ostala v prijetnem spominu.
Na sliki:
Trenutek s zaključnega sestanka pred Kočo na Subri, 15. sept. 1982. Delovno predsedstvo: z leve: Viktor Stipčić (PD Kamenjak Reka), Mirko Marijanović (PD LJuboten Makedonija) in Vojko Čeligoj (PD Snežnik ilirska Bistrica). S Snežnika smo našim planinskim prijateljem prinesli snežniški kamen. Kot, da imajo svojega kamenja premalo. 265/vč
