Tako je izgledal obvezen odvzem zvonov s primorskih cerkva. Bila je prava akcija italijanske vojske, tudi v Brkinski vasi Harije pri Ilirski Bistrici. Zvon sam je imel posebno srečo.
Z zvonika cerkve sv. Štefana v Harijah je en zvon pred koncem prve svetovne vojna pobrala že avstro-ogrska. Po končani vojni, leta 1922, je Italija iz avstrijskih reparacij sv. Štefanu velikodušno vrnila na novo vlit zvon. Češ, Avstrija Vam je zvonove pobirala, Italija pa vam jih vrača. Pohvalna je bila tudi poteza, da so na zvon napisali v slovenskem jeziku: »SVOJE VABIM, VRAGE PODIM!« in ime vasi »HARIJE«. Po predpisih iz leta 1941 je za vojaške potrebe vsaka cerkev morala oddati 55% teže zvonov iz vsakega zvonika. Ker pa je v župnijski cerkvi sv. Petra v bližnjem Trnovem, odvzeti zvon bil dosti težji, so k odvzetemu zvonu prišteli težo harijskega zvona in zvon zadržali in ga dvignili v trnovski zvonik. Krivica je bila tako omiljena.
Na sliki: Pod skrbnim nadzorom italijanske vojske so decembra 1941 Harijski zvon z zvonika cerkve sv. Štefana vrgli pred cerkev. Tedaj se je poškodoval in bil kasneje popravljen. Danes je spet na starem mestu – v zvoniku svoje cerkve.
Ohranjena fotografija nazorno prikazuje, kako je bil harijski zvon odstranjen z zvonika. Fant s kapo ob njem je mladi vaščan Harij Andrej Gombač, ki je bil kasneje prisoten tudi, ko so v devetdesetih letih sneli taisti zvon z zvonika v Trnovem in ga ponovno namestili v zvonik harijske cerkve sv. Štefana. Zvon še danes » vabi svoje in vrage podi!« (vč)
