DOSP je kratica: Dijaško Obmejno Srečanje Primorske. – Ideja zanj se je izvalila na gimnaziji v Postojni, prvič se je zgodila 1973. v Tolminu, v sklopu proslavljanj 260-letnice Tolminskega kmečkega punta 1713. Drugič je bila realizirana v Postojni, tretjič v Trstu. In potem je iz leta v leto osvajala nove prostore vzdolž zahodne meje: Koper, Nova Gorica, Gorica, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Sežana, Piran, pa spet Trst, Postojna … Nastalo ge pravo mladinsko gibanje s težnjo preraščanja in preseganja meje. In soustvarjanja enotnega slovenskega kulturnega prostora. Vključevalo je celodnevna športna in kulturna srečanja, ki so se zaključevala z prijateljskim druženjem. Vsa leta je bila v središču košarka, moška in ženska, pa odbojka, kros, namizni tenis in šah. Zraven se je vse bolj uveljavljal tudi kulturniški del; nastopi mladih pesnikov, recitatorjev, likovnikov, pevcev, kantavtorjev, uredništev šolskih glasil in gledaliških skupin. – Za vse z notranje strani meje je bilo posebno doživetje srečanje v Trstu, 31. 5. 1975, s središčem dogajanja na Liceju Prešeren. Udeležilo se ga je čez 700 dijakov in profesorjev, Osvajalo nas je z vsebinsko inovativnostjo, odlično organizacijo in gostoljubjem. Mentor in motor je bil Bojan Pavletič (1928–2009). profesor telovadbe, oče zamejskega športnega gibanja, novinar in pisatelj. Vsa leta je bil s predanostjo, modrostjo in vztrajnostjo tudi duša dospovskega gibanja, ki je doseglo vrh s 14. DOSP-om v Kopru, 17. 5. 1986. s 1100 tekmovalci. – Za 25 let srečanj je profesor Pavletič ustvaril knjigo MEJA BREZ MEJE, s statističnimi prikazi in celostno analizo. In s spominskim zapisi več primorskih srednješolskih ravnateljev. Na notranji naslovnici sporočilno in estetsko oblikovane knjige je citiral tudi mojo misel iz biltena ob 2. DOSP-u 20. 4. 1074: Meje med deželami in ljudstvi, meje med narodi so umetna tvorba, živa narava jih ne more priznati in jih ne priznava, misli poštenih ljudi letijo svobodne … (sf)
Tržaški profesor Pavletič in DOSP
Slika
