Potem, ko sta se starša, oba s Kozjanskega, v petdesetih letih 20. stoletja zaposlila in naselila v Mariboru, so obiski mamine domačije v Veračah postali stalnica. Skoraj vsak vikend je mlada družina obiskovala starša, stara starša oz. tasta in taščo. Šlo je za obiske, pomoč pri delu, vzdrževanje družinskih vezi in tudi za preskrbo z doma pridelano hrano.
Na fotografiji je družina Hederih, oče je očitno fotografiral, najmlajše članice pa še ni bilo. Posnetek je nastal pred domačijo z leseno hišo s slamnato streho, v kateri sta stara starša prebivala. Ob hiši so domačijo tvorili še gospodarsko poslopje s sodarsko delavnico in kletjo, manjši lesen hlev, pa tudi vrt, nekaj njiv, nekaj gozda in nekoliko stran od domačije še vinograd.
Ohranjanje stika z domačim krajem je za družino predstavljalo stik urbanega načina življenja s krajem izvora, pa tudi pomemben stik otrok s podeželjem, delom in družinskimi koreninami.
Domačija še obstaja, stanovanjske hiše in hleva ni več, dograjena je novejša bivalna hiša. Zanimivo je, da so tudi vsi psi, ki so na tej domačiji živeli pozneje, bili nenavadno podobni temule. In pručka je še vedno tam.
