Za takratne čase je bil obisk Titove štafete za Ilirsko Bistrico, šolo Dragotina Ketteja in vseh tisoč učencev in dijakov gimnazije prav nekaj posebnega. Šola je bila na novo zgrajena in tako pomemben dogodek je gotovo prispeval k pomembnosti šole. V šolskem letu 1963/64 je ob 1060 rednih osnovnošolcev. Na šoli je deloval tudi razred gimnazije. Učnemu osebju se je prvič pridružilo tudi nekaj gimnazijskih profesorjev. Šolo je tedaj vodil ravnatelj Franc Raktelj, ki je imel velike zasluge tudi pri gradnji nove šolske stavbe.
Vse je prispevalo k vzpodbudnemu vzdušju na šoli in občini..
Na sliki: Učenci in dijaki šole so sredi maja Titovo štafeto pričakali na šolskem dvorišču kjer se je zvezni štafeti pridružila tudi »Kurirčkova pošta«, ki je potovala pa svoji trasi z oznako »P« (Primorska), da bi se združila v Ljubljani z ostalimi »torbami in pozdravi« iz vse Slovenije »Titu za rojstni dan«. Kurirčkovo torbo so člani planinske skupine OŠ D.Kette ( Jana in Uroš Primc, Mojmir Štefančič in Boris Susič, morda še kdo) nosili celo z vrha Snežnika.
Zvezno štafetno palico sta nosili dijakinji gimnazije Maruška Lenarčič in Mija Logar. Pozdravni nagovor pa je imel Vojko Čeligoj, tedanji predsednik mladine občine. Fotografijo je ohranila Maruška Lenarčič.
Spomnim se, da smo štafeto nosili tudi spomladi leta 1947 ali 1948. S kamjoni so nas razpeljali po »šembijski cesti« nad mestom in odredili po 100 m kolikor je bilo treba preteči. V ušesih mi je odmevalo, kako je treba paziti, da nam štafetna palica na pade na tla! Take sramote si nismo smeli privoščiti. Onih mojih sto metrom pod Šembijami sem pretekel, krčeviti držal palico in od strahu nisem si nisem upal niti zajeti sapo. Na srečo se je vse srečno izteklo. (vč/407)
