Avtor prvouvrščene zgodbe Moja prva in edina ljubezen je Albin Potisek iz Hrastnika.
Utemeljitev žirije:
V prvih letih po koncu druge svetovne vojne se znajdemo v skromnem stanovanju družine v Zasavju, ki se stiska v topli kuhinji, na divanu, v štedilniku pa poka premog. Oče je rudar in služi denar za preživetje svoje družine s kopanjem tega dragocenega kuriva. Njegova žena, hkrati zlata, skrbna mama je odlična pripovedovalka zgodb, s katerimi svoji družini krajša dolge zimske večere. Avtor nam naslika toplo, medsebojnega zaupanja in razumevanja polno družinsko atmosfero. Mama se prostodušno, pred možem in otrokoma, pogosto spominja svoje prve mladostne ljubezni, mladega fanta, ki je izgubil življenje v nemškem koncentracijskem taborišču. Avtor, tedaj majhen deček sklene, da ne bo pustil, da bi tudi njega kdaj ljubezen tako prevzela in prizadela kot je njegovo mamo.
Sledijo natančni, zabavni in hkrati občuteni opisi življenja v revirjih, v pogojih zaznamovanih s povojnim časom in specifičnim okoljem industrijskega mesta. Čas neskončnih, brezmejnih otroških iger in športnih aktivnosti v rudarski koloniji – uživanje, spoznavanje, čudenje, zorenje, učenje v osnovni, kasneje v srednji šoli.
In seveda, deški zaobljubi navkljub, sčasoma sledi tudi močna želja spoznati pravo in edino ljubezen svojega življenja. Tako izvemo, kako si lahko sredi 70. let 20. stoletja, če si le zbral pogum in se izpostavil, poiskal stik s svojo simpatijo s pomočjo medijev. In avtorju je preko revije Antena res uspelo ponovno srečati zalo, kratkolaso dekle s prelepim pogledom, ki mu je ukradlo srce v času nogometne evforije, ob lesenem plotu ograjenega stadiona sredi Trbovelj.
Avtorja smo nagradili zaradi bogatih, dragocenih domoznanskih opisov časa in prostora in predvsem zaradi poguma in odkritosrčnosti, da z nami deli svojo ljubezensko zgodbo.
