Žigi “klesanci” – so v Žalcu poznani v uporabi od najmanj 14. 04. 1919 pa vsaj do 16. 01. 1921.
Prva svetovna vojna je trajala od konca avgusta 1914 do 11. novembra 1918. Enajstega meseca, enajstega dne ob enajsti uri so podpisali premirje in končali 1. svetovno vojno. Po vojni so skušali čim prej zaživeti normalno življenje.
Po končani 1. svetovni vojni in z nastankom nove države Kraljevine SHS (1. 12. 1918) se je pojavila potreba po novih poštnih žigih. Takratna Pošta je 8. 1. 1919 v Službenem listu št. 394 določila, da je treba iz obstoječih dvojezičnih poštnih žigov odstraniti (izklesati) nemška imena krajev. Od tod tudi ime “klesanci”, saj je bilo s klesanjem odstranjeno nemško ime za kraj, medtem ko je slovensko ostalo. Seveda se je to nanašalo na poštne žige, ki so imeli kraj napisan v dveh jezikih. V primerih, ko pa je v žigu samo nemško ime kraja (npr. Maribor, Ptuj, Celje…) ali pa je žig poškodovan, je treba čim prej izdelati nov žig. Za izdelavo novih žigov so dobile naročila različne firme, zato so bili takratni poštni žigi precej neenotni. (Vir: Prof. dr. ing. Klaus Wieland, Verzeichnis der Postämter und Ortsstempel in Slowenien 1919 bis 1921, Arge Jugoslawien 1997).
Ker je bilo treba v relativno kratkem času izdelati velike količine poštnih žigov (na večjih poštah obstaja seveda več različnih žigov), so naročali izdelavo žigov pri različnih proizvajalcih, zato je tudi prihajalo do določenih oblikovalskih razlik.