V Sloveniji so veliki rokomet prvi začeli igrati v Celju. Po pričevanju Rada Ambroža, celjskega igralca velikega rokometa, je bil začetnik in prvi podpornik rokometa v Celju Max Adolf Westen, pred in med 2. svetovno vojno vodilni celjski industrialec (kasnejši EMO), ki je leta 1941 okoli sebe zbral slovenske in nemške navdušence velikega rokometa.
Ekipa je vse do leta 1944 trenirala na lepo urejenem igrišču z garderobami v Čretu, nastopila pa na več prijateljskih tekmah in prvenstvu Štajerske v sosednji Avstriji. Do tja in nazaj so se vozili z vlakom, z njimi pa vedno tudi Westen s svojim nahrbtnikom, polnim jedače in pijače. Nasprotniki Celjanov, sestav njihove ekipe in rezultati, žal niso znani, znano je le, da je celjska ekipa na prvenstvu Štajerske osvojila drugo mesto za policijsko ekipo iz Gradca. Po zapisu Jožeta Kuzme se teh tekem spominja tudi Erih Šalekar, ki je prav tako igral v takratni ekipi: „Bilo nas je veliko mladih fantov, vajencev in učencev ter dijakov, ki smo se na hitro navdušili nad rokometom. Marsikateremu je to pozneje koristilo tudi pri ostalih športih.”
Začetek velikega rokometa v Celju je bolj podrobno raziskal in opisal Aleš Marđetko v svoji knjigi Trdnjava na jugu tretjega rajha. Celje med okupacijo 1941-1945, izdani leta 2021 (stran 237-238).
Po vojni je vedno več mladih Celjanov igralo veliki rokomet. Še posebej aktivni so bili na celjski gimnaziji, kjer jih je vodil eden najbolj znanih celjskih športnih pedagogov Slavko Kokot.
Konec maja 1945 sta bili odigrani prvi tekmi na dveh koncih Celja – za primat sta se borili ekipi Celja in Olimpa, ki sta se še posebej v naslednjem letu večkrat srečali na prijateljskih mestnih tekmah. Leto 1946 zato tudi uradno štejemo kot začetek organiziranega igranja rokometa v Celju in Sloveniji!
