V obmejno Koprivno, poleg Bistre in Tople, eno od treh alpskih dolin, ki se raztezajo iz Črne na Koroškem (pri čemer sta Koprivna in Topla tudi povezani s cesto), pot poleg turnih kolesarjev in smučarjev največkrat zanese pohodnike, saj se je od tam mogoče podati na Čofatijev vrh in proti Olševi in Raduhi, na Peco pa vodita dve poti: po nekdanjih graničarskih stezah po slovenski strani in čez mejni prehod Luže po avstrijski strani. S te strani je dostop tudi na Topico in Ojstro.
Koprivno je mnogo planincev spoznalo tudi na tradicionalnih pohodih, tako zimskih kot poletnih, v organizaciji Planinskega društva Ravne na Koroškem, poimenovanih Čez goro k očetu. Temeljijo na resničnem dogodku (čeprav zdaj potekajo po nekoliko drugačni trasi) na božični večer iz leta 1932, ko se je žena revolucionarja in pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca z obema hčerkama v snegu in mrazu podala na skrivaj čez mejo, da bi se v Avstriji srečale z možem oziroma očetom, ki je bil v ilegali. Njihova 14-urna avantura je popisana tudi v kratkem Prežihovem besedilu, ponatis je leta 2002 ob desetletnici prvega pohoda izdala Prežihova ustanova pri založbi Karantanija.
Koprivna je dolina visokogorskih domačij. Jekl, 1322 (tudi 1324) metrov nad morjem velja za drugo najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji (najvišje stoji izletniška kmetija Bukovc ali Bukovnik pod goro Raduho, na nadmorski višini 1327 metrov). Bližnja kmetija Kumer je na nadmorski višini 1218 metrov. Planincem je prijazna vse leto, od letošnjega junija ima brunarica na njenem dvorišču status planinske koče. Turisti lahko najamejo tudi apartma Ana nad kmetijo. Gospodar Marko pravi, da se masovnega turizma in fensijade s savnami ipd. pač ne gre. Obiskovalci cenijo mir, dobro hrano in gostoljubje Kumrovih.
Mimo Planinskega doma Kumer vodi več obhodnic – Koroška planinska pot, Hojnikova pot, Jakobova pot, Karavanška pot, Koroški hribovski izziv K24, Geopark Karavanke in Slovenska turnokolesarska pot.
Koprivna privlači tudi vernike z obeh strani meje in ljubitelje umetnostne zgodovine. V cerkvici sv. Ane iz 14. stoletja v neposredni bližini Jelenove domačije 1221 metrov nad morjem na strmem pobočju so maše vsako prvo nedeljo v mesecu, še posebno slovesno pa je na god svetnice konec julija. Podružnična gotska cerkev, katere zavetnica je priprošnjica za srečen zakon, porod in za obdarjenost z otroki, je posebna predvsem zaradi temnopoltih kipcev Marije in Jezusa v stranskem oltarju. Prevladuje prepričanje, da so t. i. črno Marijo prinesli v te kraje domačini z romanja na grob sv. Jakoba v Španijo leta 1600, čeprav nekateri trdijo, da je kipec iz lesa slovenske lipe. Podrobnejše raziskovanje privede še do kulta ženskih bogov ipd. (svetišča črne Marije so postavljali križarski vitezi templjarji, kult Kristusove matere pa prepletli s poganskimi boginjami). Gotovo je bolj romantično, če skrivnost ostaja neodkrita.
Koprivna ima še eno cerkev, ta je posvečena sv. Jakobu. Ob njej je župnišče, v njem je dolga leta živel narodnozavedni in prosvetiteljski župnik, učitelj in občinski tajnik Ivan Hojnik (1877–1943). Zaradi zaslug pri razvoju planinstva so ga poimenovali po Jakobu Aljažu, bil je koprivski (pravopis sicer zapoveduje obliko koprivenski) oziroma koroški Aljaž, prizadeval si je še za celostni razvoj teh krajev in ljudi. Po njem se imenuje tudi Hojnikova pot (posebej priljubljen je odsek čez steno Laneža). V župnišču je spominska soba, ki osvetljuje njegovo vlogo, podrobneje jo je opisal tudi Alojz Pristovnik (v zborniku Obzorja Koroške. Iz preteklosti Koroške: svet samorastnikov, ZRC 2016).
Zaradi odmaknjenosti je bila tudi Koprivna s samotnimi kmetijami v prvi polovici 19. stoletja pribežališče t. i. vojaških begunov, fantov, ki so se hoteli izogniti vojaški suknji, o čemer piše tudi Marta Repanšek v svoji knjigi Bajže s Koroške.
Pri kmetiji Lipold je odcep proti t. i. Zadnjemu travniku, do koder se je mogoče pripeljati, potem pa peš nadaljevati vzpon na Olševo mimo lovske postojanke. Še preden prispemo do izhodišča vzpona, se lahko usmerimo desno in si ogledamo izvir reke Meže.
Najnovejša pridobitev Koprivne, poleg na novo urejene in asfaltirane ceste pod kmetijo Kumer, je Črjanski raj, urejen v nekdanji podružnični osnovni šoli Koprivna. Najela jo je Črnjanka Katja Gole in letošnje poletje je v njej v okviru projekta Uresničimo jim sanje šestdnevne tabore v naravi preživelo skoraj sto otrok iz socialno šibkejših družin.
Objavljeno na FB Moja Koroška 8. 10. 2022