Anton Krempl, slovenski duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj, * 29. januar 1790, Polički Vrh, † 21. december 1844, Mala Nedelja.
Krempl je pisal pesmi, šolske knjige, molitvenike, pridige, njegovo najpomembnejše delo pa je prva obsežnejša zgodovina v slovenskem jeziku z naslovom „Dogodivšine štajerske zemle, z’ posebnim pogledom na Slovence”, ki je izšla v Gradcu v oktobru leta 1844 (z letnico 1845).
Anton Krempl je ljudsko šolo obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo najprej v Mariboru in nato v Gradcu, kjer je v letih 1811-1815 študiral bogoslovje. Posvečen je bil v tretjem letniku leta 1814 v Št. Andražu. Krempl, ki je v Gradcu študiral ravno v času, ko so na graškem liceju poskusno za tri leta ustanovili stolico slovenskega jezika, se je temu krogu pridružil. Prvi profesor na stolici je bil Janez Nepomuk Primic, ki je zbral okrog sebe slovenske bogoslovce in jih navduševal za slovenski jezik. Krempl je kazal veliko vnemo za učenje materinščine in nanj je pomembno vplival tudi narodni buditelj Mihael Jaklin, njegov prvi župnik v Svetinjah pri Ljutomeru in ujec Stanka Vraza. Jaklin se je zavedal, kako pomembno je znanje materinščine pri dušnopastirskem delu, zato sta s Kremplom intenzivno vadila slovensko pisavo in izgovorjavo. Po pol leta službovanja v Svetinjah je Krempl služboval v Ormožu (1815-1820), nato pa na Ptuju (1820-1827), kjer je bil zadnji dve leti župnijski vikar in je vodil pripravljalni tečaj za bodoče gimnazijce. Leta 1827 je prevzel župnijo sv. Lovrenca v Slovenskih goricah, ki jo je popolnoma obnovil in uredil gospodarstvo, se nenehoma prerekal s kaplani, ki so odhajali eden za drugim, nato se je sprl še z dekanom in leta 1836 so ga prestavili v Malo Nedeljo. Umrl je 21. 12. 1844 v petinpetdesetem letu starosti.
