Fritz Friedriger se je rodil 2. avgusta 1859 v Sighișoari v Transilvaniji. V rodnem mestu se je izučil za gradbenega mojstra in kasneje diplomiral na dunajski akademiji pri profesorju Theophilu von Hansnu, enem izmed najpomembnejših arhitektov slovitega dunajskega Ringa. Svojo kariero je pričel v Budimpešti, kjer je sodeloval pri izgradnji mesta. Od tam se je leta 1894 kot prvi akademsko izobraženi arhitekt preselil v Maribor in še istega leta ustanovil stavbno podjetje; sprva v sodelovanju z arhitektom Robertom Schmidtom, leta 1910 pa še v družabništvu z mlajšim kolegom Maxom Czeikejem. Koncesijo za opravljanje stavbne obrti v Mariboru je pridobil leta 1897.
Po njegovih načrtih je v Mariboru nastalo več kot 70 stavb. Prevladujejo stanovanjske hiše za meščane srednjega sloja in enodružinske vile za najbogatejše meščane.
V začetku 20. stoletja se je kot prvi in skoraj edini arhitekt v Mariboru spoprijel s tedaj sodobnim arhitekturnim oblikovanjem – secesijo. Med drugim je projektiral t.i. Baroničino hišo, ki še danes velja za najčistejšo ohranjeno secesijsko stavbo v mestu.
Ob projektiranju in gradbeni dejavnosti, s katero se je ukvarjalo njegovo podjetje, je k urbanističnemu razmahu mesta prispeval tudi kot mestni svetnik, vodja projekta za sestavo novega stavbnega reda in vodja regulacijskega načrta za takratno Magdalensko predmestje. Kot dopisni član dunajske Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike pa si je močno prizadeval tudi za ohranitev mariborske stavbne dediščine.
V prvem zakonu sta z ženo Berto Saybold imela štiri otroke. Po ženini smrti se je Friedriger znova poročil, tokrat z Wilhemino Stanek s Ptuja, s katero sta imela tri otroke. Za svojo številčno družino je leta 1910 na današnji Mladinski ulici zgradil vilo in jo v spomin na svojo domovino poimenoval Transilvanija.
Leta 1920 je prodal družinsko vilo in se v starosti 59 let preselil v Gradec, kjer je še istega leta sezidal svojo zadnjo hišo in v njej čez dve leti tudi umrl.