Južni del avstrijske Koroške je območje avtohtone poselitve Slovencev in je narodno mešano dvojezično območje. To je območje Ziljske doline in južne Celovške kotline. O slovenski poselitvi območja pričajo krajevna in ledinska imena, stavbna dediščina in bogata kulturna dejavnost. Na severni strani Karavank do Drave so se do danes ohranila slovenska lokalna narečja.
Naselja in stavbna dediščina
Za Ziljsko dolino so bile značilne majhne gručaste vasi s cerkvijo. Osrednji del vasi so predstavljale stare gruntarske hiše. Sredi vasi se je cesta navadno razširila v trg z vaško lipo, ki je predstavljal središče gospodarskega in družabnega življenja. Hiše so bile alpskega tipa, nadstropne s hodniki, lesene ali zidane.
Na severni strani Karavank, v odmaknjeni dolini ob meji s Slovenijo na nadmorski višini 950 m, leži občina Sele, ki je občina z najvišjim deležem slovensko govorečih prebivalcev. Obsega tri katastrske občine (Sele v Kotu, Sele Fara, Sele pri Ženeku) s sedmimi naselji. Na vzhodu Celovške kotline je največja prodna ravnina Podjuna, kjer so prevladovale večje, sklenjene vasi, zaselki med njimi so bili redki, samotnih kmetij ni bilo. Meje vasi se niso spreminjale, na robu vasi so bili vrtovi in sadovnjaki, ki so prehajal v obdelovalne površine.
Žito so sušili na več načinov. Vezali so ga v snope, ki so jih pokonci postavljali v stave. Obešali so ga okrog ostrvi, visokih gladkih ali kratko prisekanih vej. Spravljali so ga v kozolce, značilni so široki, dvojni vezani – toplarji.
Skrb za kulturno in stavbno dediščino ima bistveno vlogo pri ohranjanju tradicionalnih vrednot na avstrijskem Koroškem.
Viri:
Melik, Anton. 1954. Slovenski alpski svet. Ljubljana, Slovenska matica.
Brezmejna doživetja kulturne dediščine Avstrijska Koroška – Gorenjska : stavbna dediščina in kultura bivanja v Karavankah = Grenzenlose Erlebnisse des kulturellen Erbes Kärnten – Gorenjska : baukulturelles Erbe und Wohnkultur in den Karawanken. 2012. Kranj, BSC, Poslovno podporni center. URL: http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/stavbna_dediscina_-_prirocnik.pdf (Citirano 13. 12. 2017)
