S pomočjo opazovalnih balonov in letal je v prvi svetovni vojni artilerija lahko natančneje usmerjala topovske izstrelke.
Obe vojskujoči se strani na soškem bojišču sta se predvsem prvo leto bojevanja precej posluževali privezanih balonov, ki so bili navadno opremljeni s kabino za dva do tri opazovalce in telefonom, s pomočjo katerega so sporočali, kakšna je situacija na opazovanem terenu. Balone so z jekleno vrvjo in škripčevjem spuščali nad nasprotnikovo ozemlje, ob nevarnosti pa hitro potegnili na varno. Z razvojem in posodabljanjem letal, ki so postajala vse bolj okretna in nevarna balonom, pa je bilo tako početje vedno manj uspešno. Italijani so tako s svojimi Caproniji, ki so zmogli hitrost od 100 do 200 km/h, zažgali precej avstrijskih balonov.