Društvo Terra Anima in FKVK Mavrica sta leta 2023 razpisala fotografski natečaj na temo „MOČVIRJA, JIH ŽELIMO OHRANITI?” V okviru fotografskega natečaja so povabili tudi NA SPREHOD V BLATE IN MLAKE, z namenom, da bi vsi, ki bi želeli sodelovati na natečaju spoznali močvirje in fotografirali zanimive motive.
Mokrišča Blata in Mlake spadajo pod Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne. Blata in Mlake so poplavni gozd črne jelše z mnogimi travniki blizu Radomelj.
Razglasitev krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne je pomemben dosežek, h kateremu sta poleg lokalnih prebivalcev prispevala republiški Zavod za varstvo narave in civilna iniciativa za zaščito območja, ustanovljena s strani društva Terra Anima. Njihovo pobudo za zaščito enega zadnjih ostankov naravno ohranjenega nižinskega gozda z mokrišči v Ljubljanski kotlini sta podprla Občina Domžale in Ministrstvo za naravne vire in prostor. Po več kot tridesetih letih boja je območje z gozdom in mokriščem v Ljubljanski kotlini, ki mu je še nedavno grozilo opustošenje, postalo zaščiteno. »Postopki so bili dolgotrajni, a vztrajnost in potrpežljivost sta se obrestovali,« je povedala Špela Kaplja, ena izmed pobudnic ustanovitve parka.
Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne. Obsega dobrih 411 hektarov v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj. Zdaj zaščitenemu območju je še med letoma 2001 in 2012 grozilo opustošenje, saj je bilo takrat kljub strokovnim pomislekom uradno zazidljivo. Zaradi raznolikosti in prepleta kopnih in vodnih življenjskih okolij, celovitosti in ohranjenosti je tukaj prisotna visoka biodiverziteta, vključno s številnimi slovensko in evropsko ogroženimi in zavarovanimi vrstami ter habitatnimi tipi. Območje ima tudi posebne in kompleksne hidrološke lastnosti. Na območju Češeniških in Prevojskih gmajn so naslednje naravne vrednote: naravna vrednota državnega pomena Češeniške in Prevojske gmajne – barja, naravna vrednota lokalnega pomena Rovščica v povirnem delu, naravna vrednota državnega pomena Rova – zalit glinokop in naravna vrednota lokalnega pomena Prevoje – ribniki.
Cilji krajinskega parka so predvsem ohranitev celovitosti in kompleksnosti nižinskega gozda z mokrišči, ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti, zlasti posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ohranitev naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih ter redkih in ogroženih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, kot tudi ohranitev izjemnih in kompleksnih hidroloških lastnosti in procesov. Cilj krajinskega parka je tudi z ohranjeno naravo prispevati k blaženju in obvladovanju posledic podnebnih sprememb. Za celotno območje veljajo splošni varstveni režimi, ki so usmerjeni v ohranjanje obstoječega principa upravljanja z gozdom, ribniki in kmetijskimi površinami, omejuje pa gradnje in posege, krčitve gozda, spreminjanje vodnega režima in onesnaževanje.
V digitalni zgodbi so predstavljene najboljše fotografije, ki so prispele na natečaj v okviru močvirskega simpozija »Moč-Vir-Je«. Prispelo jih je več kot 50. Organizatorja, društvo Terra Anima in Foto kino video klubu Mavrica, sta z natečajem želela ozaveščati o pomenu mokriščnih ekosistemov in o njihovi ogroženosti. Fotografije so bile posnete ob poučni poti Blata Mlake. Na njej vidimo zadnjo prosto tekočo reko v celinski Sloveniji, tam rastoča družina dreves pa je zadnji sklenjen gozd v nižinskem svetu naše dežele.
»Močvirja so izjemno pomembna, saj preprečujejo prevelika nihanja nivoja vode in blažijo sušna obdobja. Vzdržujejo ravnovesje: če je vode preveč, jo ujamejo in shranjujejo, če jo je premalo, jo počasi vračajo. Kot naravna spužva,« je poudarila Špela Kaplja iz društva Terra Anima.