S knjigo Čebelarska pravda, nas je avtor Franc Grošelj, član Čebelarskega društva Litija, Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici in Čebelarskega društva Ivan Jurančič iz Cerkvenjaka (rojstna fara potujočega čebelarskega učitelja in čebelarskega izvedenca v Čebelarski pravdi), opomnil, kako smo Slovenci prvič v zgodovini zmagali v ekološki pravdi.
Zasluge obeh čebelarjev, Bernika in Vidica s tovariši, bomo morda nekoč nagradili s poimenovanjem ulice, postavitvijo doprsnega kipa… Poleg rekonstrukcije čebelarske pravde si v knjigi lahko preberete tudi zgode in nezgode v kronološkem pregledu delovanja čebelarskega društva Litija, do leta 2011.
Na mestu nekdanje topilnice danes stojijo nove zgradbe Agrolita in bencinske črpalke MOL. Kjer se nahajata Petrol in Gasilski dom s policijo pa je stala prva termoelektrarna z generatorjem za enosmerni tok moči 124 KW. Z njim so se prvič na področju Avstroogrske poganjali ekshaustorji, ki so sesali dimne pline iz peči in jih pihali v visoki dimnik, ki je stal tam, kjer je danes krožišče. To je bil takrat največji dimnik v tem delu Evrope.
Mogočna stavba medgeneracijskega središča Šmelc, ki je svoja vrata odprl v letu 2014, pa se nahaja na prostoru, ki je nastal z dovažanjem žlindre iz topilnice. Šmelc nudi prostor vrtcu, glasbeni šoli, varstveno delovnemu centru, domu za starejše občane, tu so oskrbovana stanovanja, lekarna, banka in kavarnica. Šele iz teh perspektiv si lahko predstavljamo mogočnost in velikost nekdanje topilnice svinca in cinka, ki je z nekaterimi opisanimi postopki predstavljala novejši moderen pristop pri gradnji takih industrijskih objektov.
Ime Šmelc spominja domačine in obiskovalce na preteklost, vam, ki ste našo zgodbo prebrali, pa bo morda kdaj pred oči pripeljal tudi vrle može, čebelarje, ki so v letu 1921 s pogumnim in odločnim ravnanjem ohranili čisto okolje in našo najboljšo delavko, in prijateljico, ČEBELO.