Leto 1966 pomeni ponoven vzpon ženske odbojke. Funkcionarji OK Fužinar so pričeli z načrtnim delom z mladim kadrom, tudi s pionirkami. Ledino je pričel orati Franc Tušek, ki je bil več kot desetletje izredno uspešen trener ženske odbojkarske ekipe. Tretje obdobje so pričele naslednje igralke: Marjana Kričej, Jožica Valcl, Nada Mager, Karolina Janet, Branka Tušek, Cvetka Gostenčnik, Metka Šmarčan, Saška Košak, Majda Šarman, Nada Kovač, Silva Roncelli, Jolanda Ajtnik, Franja Jeseničnik, Alojzija Rebula, Vlasta Zupanc, Metka Vevar, Marjana Smodiš in Metka Sekavčnik.
Uspehi niso prišli sami od sebe, zato prva leta še niso bila najbolj uspešna, kar je glede na starost in igralni staž mladih odbojkaric povsem razumljivo. Dokaj dobri so bili rezultati na mladinskih prvenstvih Slovenije, medtem ko se na državnih mladinskih prvenstvih igralke niso nikoli uvrstile višje od 3. mesta. V slovenski odbojki pri članicah Fužinarjeva ekipa dolgo ni mogla na sam vrh. Takrat so dominirale igralke Maribora in Celja, domača ekipa pa je praviloma osvajala 3., 4. ali 5. mesto.
Leta 1971 je Ravenčankam kljub dvema izgubljenima tekmama le uspelo prvič osvojiti prvenstvo Slovenije. Od takrat pa vse do leta 1977 so bile odbojkarice Fužinarja vselej najboljše v republiški ligi. Kar tri sezone zapored niso izgubile nobene tekme v ligaškem tekmovanju, šele v sezoni 1976/77 so jih prvič premagale Jeseničanke s 3:2. Kljub temu porazu so ravenske odbojkarice bile spet prve.
Več let zaporedoma je ženska ekipa osvajala tudi pokalna tekmovanja v Sloveniji, v nadaljevanju pa so vedno naletele na premočne nasprotnice (npr. Rijeka), ki so jih vedno izločile. V tem obdobju so varovanke trenerja Tuška pogosto nastopale tudi na raznih mednarodnih turnirjih. Tako so bile pri zamejcih v Trstu, kjer so bile gostje ekipe Bora, pozneje pa Sloge. Bile so tudi v Szombathelyju na Madžarskem in v Innsbrucku v Avstriji. Zanimanje za žensko odbojko je bilo v teh letih v Mežiški dolini izredno. Na treninge je prihajalo tudi petdeset igralk, tako da je lahko trener sestavil več ekip hkrati. Prav ta množičnost je bila podlaga poznejšim, še večjim uspehom ravenske ženske odbojke.