V stari avstrijski monarhiji, vse od leta 1846, so skozi naše kraje in mesta potovali vlaki Južnih državnih železnic. Družba Južnih državnih železnic je bila ustanovljena 23. 9. 1858, 1884 pa so zaradi podržavljenja zadolženih zasebnih železnic, ki so prišle pod državno pristojnost, ustanovili še Cesarsko kraljeve avstrijske državne železnice.
Po razpadu Avstro-Ogrske 1918 so se v državah naslednicah nekdanji deli avstrijskih železnic integrirali ali preimenovali v nacionalne železnice: na našem prostoru so to postale Državne železnice Kraljevine SHS.
14. novembra 1918 so v Ljubljani ustanovili Ravnateljstvo državnih železnic, ki je bilo podrejeno vladi, pristojno pa za vse državne in zasebne lokalne proge na Slovenskem, ki so bile do tedaj v pristojnosti Ravnateljstva državnih železnic v Trstu in Beljaku. Uredba o organizaciji in formaciji železnic v Kraljevini SHS je leta 1920 upravo državnih in lokalnih železniških prog na Slovenskem dodelila Direkciji državnih železnic v Zagrebu, v Ljubljani je deloval le inšpektorat za državno železnico.
Aprila 1920 je prišlo do železničarske stavke. Na Zaloški cesti v Ljubljani je prišlo tudi do streljanja in žrtev. V spomin na stavko so 1958 tam postavili obeležje v obliki obeliska, delo kiparja Borisa Kalina. Izvirni spodnji del spomenika so leta 1980, ob 60. obletnici stavke, prestavili v preddverje današnje Direkcije SŽ na Kolodvorski ulici 11.
1923 je prišlo do podržavljenja prog Južne železnice. Minister za promet je decembra 1923 ustanovil Direkcijo državnih železnic v Ljubljani, ki je začela delovati 1. 1. 1924, podrejena je bila Generalni direkciji državnih železnic. Novoustanovljena direkcija je prevzela v upravo vse proge na slovenskem delu Kraljevine SHS in dele prog, ki so se nadaljevale na Hrvaško – do Zaprešiča, Karlovca in Kotoribe.
1929 se zgodi preimenovanje v Jugoslovanske državne železnice (JDŽ) v novo imenovani Kraljevini Jugoslaviji.
Med 1941 in 1945 so proge na Gorenjskem in Koroškem priključili direkciji nemških železnic v Beljaku, druge na nemškem okupacijskem območju pa direkciji na Dunaju. Direkcija madžarskih državnih železnic v Szombathelyju je prevzela železniške proge v Prekmurju. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je delovala pod upravo italijanskih državnih železnic in pod nadzorom Delegacije vzhodnih železnic ter upravljala železniške proge v Ljubljanski pokrajini. Po kapitulaciji Italije so te proge prešle pod direkcijo v Beljaku. Septembra 1943 je bilo ustanovljeno poveljstvo nemških železnic v Ljubljani. Na Hrvaškem in v Srbiji so ustanovili vsak svoje državne železnice.
16. 5. 1945 – Direkcija državnih železnic Ljubljana je nadaljevala delo. Junija 1945 je prišlo do preimenovanja v Jugoslovenske državne železnice Uprava Ljubljana, 1947 pa se imenuje Glavna direkcija eksploatacije železnic Ljubljana. Bila je podrejena centralni upravi jugoslovanskih državnih železnic. 1952 se je tekom uvajanja samoupravljanja podjetje preimenovalo zgolj v Jugoslovanske železnice (JŽ).
1954 so v sklopu direkcije ustanovili Železniško transportno podjetje, 1961 pa Skupnost železniških podjetij Ljubljana, ki se je 1965 preimenovala v Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana (ZŽTP). 1973 je bilo ustanovljeno Železniško gospodarstvo Ljubljana, ki je združevalo 13 enovitih delovnih organizacij in 3 delovne organizacije s 36 tozdi, ki je delovalo do 17. 7. 1992.
Več o razvoju naših železnic do danes si lahko preberete na
spletni strani SŽ.
– Orbanić, J.: Osamosvojitev Slovenskih železnic. (Zbirka Tiri in čas ; 9). Ljubljana : SŽ in Železniški muzej. Železniška tiskarna, 1997 (knjiga ima drugačne podatke o ŽG Ljubljana in dragoceno kronologijo osamosvajanja SŽ od Jugoslovanskih železnic).
