Pomemben ljubljanski tiskar je bil Ignac Merk (ok. 1750-1797). Leta 1786 je Merk končno pridobil dovoljenje za ustanovitev tiskarne, še prej pa je moral postati ljubljanski meščan. Leta 1788 je začel izdajati »Merkische Laibacher Zeitung«. Merk je bil znan kot izdelovalec in dobavitelj vseh uradnih tiskovin ter Male kmetiške pratike, obogatene z ugankami v slovenskem jeziku. Za italijanske predstave v tedanjem ljubljanskem gledališču je natisnil gledališke liste, na primer »Li due Castellani burlati« (1787). Nekaj primerkov teh listov hrani tudi Slovanska knjižnica, enota Mestne knjižnice Ljubljana. Med njegovimi slovenskimi tiski omenjamo Redeskinijev prevod Bonove »Kratka visha k’ Bogu skus snotrejne, inu svunanje molituvze se povsdignitii« (1789). Njegovo tiskarno je kupil Anton Degotardi.
Med ostalimi ljubljanskimi tiskarji omenimo Jurija Stadelmanna (1780-1807), Jožefa Rudolfa Milica (1817-1888) s Starega trga, Dragotina Hribarja (1862-1935), ustanovitelja tiskarne na Dunajski cesti, ki je bila pozneje znana kot Zvezna tiskarna, Karla Čeča (1877-1965) iz Katoliške tiskarne na Kopitarjevi ulici in Maksa Hrovatina (1883-1967), ki je imel tiskarno na Wolfovi ulici 12: tam so tiskali tudi revijo Planinski vestnik, ki izhaja še sedaj.
Jurij Stadelmann je bil tiskarnar, založnik in časnikar, doma je bil iz Bregenza, umrl pa je v Ljubljani leta 1807. r. ok. 1780 v Bregenzu, u. 15. jan. 1807 v Lj. Študiral je v Constanzi, Innsbrucku in Gradcu. Leta 1804 je v Ljubljani prevzel za Andrejem Gasslerjem v najem Kleinmayrovo tiskarno in knjigarno in uredništvo Laibacher Zeitung, ki ga je izdajal in tiskal v tej tiskarni. S 1. marcem 1804 je začel izdajati Laibacher Wochenblatt (izhajal v obdobju 1804-1818); v tej literarni prilogi k Laibacher Zeitung je dal mnogo prostora gradivu iz domoznanstva, politike, kulture in literarne zgodovine. Stadelmann je zbiral inkunabule in lesoreze ter sestavljal seznam starih ljubljanskih tiskov.
Jožef Rudolf Milic, tiskar in založnik, se je tiskarske obrti izučil v Ljubljani ter postal faktor v Sassenbergovi tiskarni, ki jo je vodil po gospodarjevi smrti (1849) do konca 1850. Leta 1851 je pridobil oblastno dovoljenje za lastno tiskarno in se poročil s Sassenbergovo hčerjo Marijo in tako postal lastnik tiskarne na Glavnem trgu št. 154 (nato Stari trg št. 19). Poleg nabožnih in mladinskih knjig za razne založnike je tiskal ljudskošolska poročila, zalagal v slovenščini in hrvaščini vse tiskovine, ki so se rabile v ljudskih šolah. Bil je soustanovnik in lastnik Učiteljske tiskarne.
Dragotin Hribar je bil novinar, tiskar, založnik in industrijalec iz ljubljanske družine. Tiskarstva se je izučil v Ljubljani pri Blasniku, kjer je bil 1877–80 vajenec, 1884 do 1886 pa pomočnik. Sodeloval je pri Novicah, Slovencu in od 1887 pri Slovenskem narodu, kateremu je bil odgovorni urednik (1888–90) in obenem od 1886 upravitelj Narodne tiskarne. Nato se je preselil v Celje, leta 1891 tam ustanovil tiskarno, ki se je leta 1894 prešla v Zvezno tiskarno, obenem s knjižno in papirno trgovino. Sam je izdajal in urejal Domovino, političen list za spodnještajerske Slovence (1890–1903), njeno prilogo Obrtnik (1892–4), Ilustrovani narodni koledar, založil razne gospodarske spise. Ob vrnitvi v Ljubljano je leta 1902 ustanovil tiskarno, ki se je pozneje imenovala Zadružna tiskarna. Izdajal in založil je časopisa Jež in Slovan.
Alojzij Höfler (1866-1928)je bil poznan tiskar. ki se je tej stroki zapisal že po končani nižji gimnaziji leta 1883. Tiskarske panoge se je izučil posvetil tiskarstvu, ki se ga je izučil pri Kleinmayrju & Bambergu v Ljubljani, nato pa je kot korektor služil v Linzu, Mariboru, Celju in Ljubljani. Preden je prišel v Zvezno tiskarno leta 1918, je bil še v Sarajevu in Mariboru. Med letoma 1909 in 1911 je izdajal in zalagal Tiskarski obzornik, med letoma 1921 in 1923 pa Tiskarska pisma.
Lit.:
Slovenska biografija: https://www.slovenska-biografija.si/