Po vseh zelo delovnih letih je bilo na sestanku vaščanov 17. novembra 2002 sklenjeno, da se začne postopek za ustanovitev društva. S Pravili društva so društvo poimenovali Društvo za napredek Hribovec Rihpovec. Na 1. skupnem sestanku upravnega in nadzornega odbora društva 2. 8. 2003 pri družini Bilbija je bil izmed članov Franc Mahnič, Milka Šircelj, Franci Starič, Janez Bartolj in Ivan Starič za predsednika upravnega odbora izvoljen Ivan Starič. Za predsednika nadzornega odbora pa je bil izmed članov Zlatko Rajkovič, Brane Oberč in Ivan Sebanc izvoljen zadnji. Še istega leta je spletno stran društva izdelal Brane Starič. Danes zanjo skrbi podpredsednica društva Ksenija Starič. Po nekaj letih dela je predsedovanje upravnemu odboru društva prevzel Franci Starič.
Vsa leta in prek celega leta društvo skrbi za urejenost poti, ker samo skrb upravljavca ceste ni dovolj. Res je, da je večji del poti asfaltiran, vendar pa manjka še kar nekaj muld, obstoječe je treba popravljati, čistiti jaške, obsekavati vejevje, tudi brez metle ne gre. Posebna zgodba pa je zimsko vzdrževanje. Ko v Trebnjem še dežuje, na Rihpovcu sneži. Za urejanje luže in njeno redno vzdrževanje skrbi družina Rajkovič. Pri večjih delih se zberejo v večjem številu. Prostor za vaško igrišče so prostor sprva dobili v brezplačno uporabo od Franceta Mahniča. Ko so zbrali sredstva, jim je prostor prodal, tako da so lastniki igrišča. V letu 2018 so na njem zgradili tudi manjšo hiško, namenjeno prireditvam in druženju.
Vsako leto izvedejo strokovno ekskurzijo v kraj, iz katerega prinesejo nova vedenja. Organizirajo tudi poučna predavanja. Največkrat s področja zdravstva. S takim izobraževanjem moramo nadaljevati še posebej po nakupu defibrilatorja, ki smo ga namestili na hišo Slavca Stariča pod budnim vodstvom dr. Zdenka Šalde iz Zdravstvenega doma Trebnje. Na začetku nam je večkrat predavala zdravnica Elizabeta Žlajpah. Povabili so tudi strokovnjaka s področja prometa in tudi vrtnarja, ki nam je povedal marsikaj o urejanju vrtov.
V letu 2001 so se odločili, da bodo svoje izkušnje pri gradnji vodovoda in veselje ob zaključku delili tudi v društvenem glasilu. Poimenovali so ga bilten V slogi je moč. Glasilo je bilo med vaščani zelo lepo sprejeto. Sklenili so, da ga bodo izdali vsako leto, v decembru. Večino prispevkov in fotografski material pripravijo domačini, ne branijo se niti prispevkov drugih. Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202, je leta 2002 v prispevku med ostalim zapisal: »od takrat, ko sem se prvič vzpenjal na Rihpovec, se je marsikaj vidno spremenilo, tudi ribnik ob cesti recimo ne uide pozornemu očesu. Seveda pa se ljudje niso bistveno spremenili. Še vedno dajejo vtis delavnosti, dolenjske pristnosti in preprostosti«. Trudijo se, da vsako leto zabeležimo dogajanja v tekočem letu, pri tem pa ne pozabimo na zgodovino. Gospod Povšič iz Trebelnega nam je nekaj več povedal o angleškem letalu, ki je strmoglavilo na robu vasi med vojno, nekaj smo zapisali o starodavnih gomilah, ki so bile, kolikor je nam znano na dveh mestih. Za vsebino so žal poskrbeli mnogo pred nami. Vse številke glasila so na voljo v Knjižnici Pavla Golie Trebnje.
Društvo je v plan dela za leto 2004 zapisalo, da bo med ostalim izvedlo enodnevni slikarski extempore. Slikarji naj bi upodabljali objekte, ki po prepričanju vaščanov, sodijo v kulturno dediščino kraja. Dediščina, ki je še prisotna in počasi, toda vztrajno umira. Društvo je ugotovilo, da nima denarja, da bi te objekte ohranilo. Večina lastnikov tudi ne. Fotografski posnetki so se zdeli članom upravnega in nadzornega odbora premalo. Več življenja bi pokazale slike, ki bi jim duše vdihnili slikarji. Rešitev se je pokazala v sodelovanju z Društvom upokojencev iz Novega mesta, ki se ubada s podobnimi problemi kot članstvo, združeno v društvo Hribovec. Hribovec je naredil strumen in prožen korak, se dogovoril s slikarsko sekcijo Jutro Društva upokojencev Novo mesto in 14. maja 2004 izvedel SLIKARSKI EX TEMPORE, RIHPOVEC 2004. Kulturno dediščino Rihpovca so takrat upodabljali: Martina Bračko, Ivan Herič, akademska slikarka Ana Guštin, Milka Kastelic, Marija Prah, Marija Udovč, Franc Urbančič in mlada ljubiteljska slikarka, Marta Bartolj iz Grma pri Trebnjem. Ustvarili so 19 del. Od leta 2004 dalje imajo vsako leto, v različnih letnih časih, dan kulture. Ljubiteljskim slikarjem iz Novega mesta so se pridružili slikarji iz Likovnega društva Trebnje z Branetom Praznikom na čelu. V galeriji Ana Zdravstvenega doma Trebnje so na ogled dela, ustvarjenih na srečanjih na Rihpovcu.
V letu 2016 so svojim prireditvam dodali še kolesarski vzpon na Rihpovec, ki je postal tradicionalen.
