Slavkina družina je bila številna. Zgodbe iz življenja družine podrobno opisuje v knjigi Brkinske stezice.
Družina Slavke Cetin Čufar je bila številčna in je domovala na Mršah, pri Šimonovih. Oče Jože Cetin in mati Pavla Renko sta bila marljiva kmeta, on „čentomeštjer” (človek, ki veliko ve postoriti okoli doma in v pomoč drugim), ona močna in klena kmečka ženska.
Ker je veliko napisanega o družini in članih ob fotografijah, naj morda tu pripišemo le Slavkino pesem, ki pove veliko o njeni ljubezni do Brkinov in do družine.
Mrše
Brkinska vasica mala,
s ceste se jo vidi v soncu, kako se je lesketala.
Dolga pot se vije po Krasu do kanala,
ki loči Kras od brkinskega vala.
Meni se zdi, da lepšega kraja ni,
kot se v mršanski mali vasici živi.
Življenje teče kot mlinsko kolo,
ki ga voda poganja v Brkinih močno.
Vaščani se martrajo, da živijo,
da bi bili močni, kot si sami želijo.
Malo mladine in otroških glasov se čuje,
kreganja, zjanja in tekanja po vasi, če se sezuje.
V mršanskih hribih delo teži,
se težko dela, kopa, kosi,
ker vse je na hribu in se na hrbtu nosi,
sadje, butare in oprtnjak se prinese do vasi.
Po peščah in Brdih ta drva so v pravih rebreh,
ker to žagat in nosit ni pravi nasmeh,
nosit ali jih vleč te prav pritiska po tleh,
zato je dosti močnih, se vidi na ljudeh.
Tudi če zapustiš jo, vasico Mrše,
nanjo vedno misliš še in še,
ker domače življenje ti vedno pritiska na srce,
da vedno se vračaš, da jo vidiš še in še.
