Družina Podberšič Pavletič
Ana Podberšič je skupaj s svojimi starši živela v Vrtojbi. Leta 1916 je družina Podberšič zaradi odpiranja novih bojišč odšla v begunstvo v Avstrijo. Tam so oče in tri starejše hčerke delali v tovarni papirja.
Ivan Pavletič je skupaj s svojimi starši živel v Mirnu pri Gorici. Ob začetku I. svetovne vojne je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko, njegovi starši pa so odšli kot člani čevljarske zadruge iz Mirna v begunstvo v Nazarje.
Leta 1917 je Ivan Pavletič dobil delo na Madžarskem. Preden je odšel, je moral urediti vso potrebno dokumentacijo v Gornji Radgoni. Izvedel je, da se v neposredni bližini Gornje Radgone v Avstriji nahaja njegova primorska ljubezen Ana Podberšič. Poiskal jo je in skupaj sta odšla v Budimpešto na Madžarsko. Med tem časom se je Anina družina preselila v Zagreb, Ivanova družina pa je po koncu prve svetovne vojne ostala v Mozirju. Ana in Ivan sta septembra 1918 odšla v Zagreb k Aninim staršem in se tam poročila. Istega leta se jima je rodil sin Branko. Naslednje leto se je mlada družina preselila k Ivanovim staršem v Mozirje, kjer se je leta 1920 rodil drugi sin Radivoj, ki je umrl star komaj sedem mesecev. Ker je Ivan zelo hrepenel po Primorski, se je mlada družina Pavletič leta 1921 preselila v Vrtojbo. Ivan je delal kot čevljar. Bil je zelo aktiven na kulturnem področju, vodil je tamburaški orkester in pevski zbor, igral je v dramskih igrah. Leta 1922 se je družina povečala še za enega člana, rodil se je sin Jordan. Po prihodu fašizma na oblast in stopnjevanju nasilja se je družina Pavletič odločila, da odide nazaj v Jugoslavijo. Živeli so v Mozirju, nato pa so se leta 1924 preselili v Rečico ob Paki, kjer se je rodila hčerka Darinka. Leta 1927 so se preselili na Polzelo, kjer je Ana dobila službo v tovarni nogavic. Tam se jima je rodil tudi sin Marjan, ki pa je umrl star komaj tri mesece. Ko je prišla druga svetovna vojna, je bila družina Pavletič izseljena v Srbijo. Sina Jordana so leta 1944 mobilizirali v partizansko vojsko; padel je na sremski fronti januarja 1945. Po končani drugi svetovni vojni so se vrnili nazaj na Polzelo.
po pripovedovanju vnukinje Alenke Tacol
