Evangeličanska cerkvena občina Gornji Slaveči je bila ustanovljena kot deseta po vrsti leta 1918 in takrat se je tudi ločila od matičnih gmajn Bodonci in Križevci.
Novoustanovljena cerkvena občina je začela gospodariti z zelo skromnim imetjem. Imela je samo versko šolo, kantorja-učitelja in 3 hektarje zemlje. Fara je bila tako brez cerkve in župnišča, tako da je duhovnik stanoval v eni sobi kmečke hiše, božjo službo pa vršil v šolski sobi. Zraven šole je bil leta 1903 postavljen primitiven zvonik, čez nekaj let tudi zvonovi. Prvi zvon z Lutrovo sliko in napisom »Trdi grad je naš Bog zmožni!« je bil kupljen leta 1920, drugi manjši zvon sta cerkveni občini podarili dve družini, tretjega so kupili verniki.
Temeljni kamen cerkve je bil položen šele v letu 1927, zgrajena, posvečena in predana svojemu namenu pa je bila leta 1928, poslikana v notranjosti pa deset let kasneje. Staro župnišče so zaradi vojne in drugih težav preuredili šele leta 1957, pozneje ga še elekrificirali in napeljali vodovod. V cerkev so električno napeljavo speljali leta 1961, leta 1968 pa cerkev še obnovili. Novo župnišče je bilo zgrajeno v 80. letih, leta 1987 so nabavili dvomanualne orgle z dvanajstimi registri in pedalom.
Literatura:
Kerčmar, V.: Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995.
Kovátš, K.: Hištorija Gornje Slavečke evangeličanske gmajne. Evangeličanski koledar, 1941, str. 75-80.
Jubilej Gor. Slavečke cerkvene občine. Evangeličanski koledar, 1969, str. 72-75.
