Rojen je bil leta 1819 na Pečinah, njegov oče je bil iz znane Kafolove rodbine v Čepovanu. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo v Gorici, nato Goriško semenišče. 1845. leta je bil posvečen za duhovnika. Najprej je služboval v Volčah, nato v Ročinju, Batujah, Vipavski dolini. Bil je izvrsten pridigar. Poleg duhovniškega poklica je tudi poučeval otroke in za uspešno delo je dobil posebno pohvalno pismo Visokega ministrstva za uk. Od Namestništva v Trstu je bil pohvaljen tudi za nesebično pomoč bolnikom, obolelim za kolero, ki je v tem času razsajala po Goriškem in Gradiščanskem.
Kasneje je postal misijonar, najprej v Parizu, nato v Celju. Zaradi bolezni se je 1858. vrnil v rodno Tolminsko in najprej služboval kot župnijski upravitelj v Nemškem Rutu, nato pa do smrti na rodnih Pečinah.
Podrobneje je našega rojaka predstavil Konrad Ozebek v Zborniku Šentviške planote 1992:
” … Zaradi svojega neutrudnega dela na duhovnem področju kot tudi pri literarnem, pridigarskem in publicističnem delu je bil znan po celi Tolminski in leta 1861 izvoljen za poslanca v Goriški deželni zbor … Tu je bil na prvem mestu, saj se je z vso gorečnostjo postavljal po robu italijanski večini ter v materinščini zagovarjal pravice svojega naroda … Skozi vse svoje življenje je puščal za sabo literarne sledove. Bil je dopisnik Kmetijskih in rokodelskih novic in Zgodnje Danice. Najbolj pa je bil cenjen kot pridigar in govornik in svoje pridige je objavljal tudi v knjižni obliki … Našega Kafola je poznal tudi Anton Martin Slomšek, saj je v Drobtinicah leta 1862 pohvalil njegove pridige v lepem slovenskem jeziku ter mu prerokoval pomembno mesto v slovenski cerkveni zgodovini … Kafola je zanimala tudi zgodovina, predvsem domačega kraja in Tolminske. Tako je v Slovenskih večernicah 1853. leta popisal zgodovino in razvoj domače cerkve z naslovom Cerkvica s. Mohora na Tolminskih Pecinah …”.
Filip Jakob Kafol se je globoko zavedal lepot domačega kraja. V Mohorjevem koledarju 1863. leta je v spisu Kapelica na Mrazovi berdi (Moraževo brdo) napisal takole:
„Potrudi se nekoliko in ondi, kjer se Bača v Idrijo razliva, stopaj v breg, ne boš eno uro koračil in znašel se boš v tolminskem Eldoradu. Veruj mi, da na Tirolskem in v Švajcu ne dobiš bolj priljudnega kraja …”.
Veliko Kafolovih del pa je ostalo v rokopisu, tako zgodovinskih kot s cerkvenega področja.
Glej tudi: Filip Jakob Kafol (Primorci.si)
