Sežana in furmanstvo
„Sežana je mesto, ki je nastalo iz kraške vasi, ki je imela srečo, da je bila ob poti, ki je peljala od morja v notranjost ali s kopnega na morje. Bila je to najkrajša pot do najpomembnejših mest v notranjosti, kar je prišlo posebej do veljave z ustanovitvijo velike avstrijske monarhije, ki je v Trstu našla svoj izhod na morje in v svet. Seveda je bil Trst najpomembnejše pristanišče in celotno njegovo zaledje, v katerega je spadala tudi Sežana in ves Kras, se je trudilo, da bi ga vsakodnevno primerno oskrbovalo. Tako pomembno pristanišče pa je potrebovalo prav vse: od živil, pijače in goriva za ljudi do vode in krme za živali.
Posebno mesto v tem prevozu, ki je stalno potekal med mesti, so imeli prevozniki, ki so jim pravili furmani, in so vozili s težkimi vozovi pridelke, blago in izdelke v Trst, iz Trsta pa svep blago, ki je prihajalo z ladjami v pristanišče.
Furmani, ki so vodili konjsko vprego, so na postajališčih, ki so bila kar pogosta, počivali in tudi konji so si oddahnili. Tako so ob poti zrasle furmanske gostilne, ki so se praviloma pojavile povsod tam, kjer je bil kakšen klanec ali spust, saj je bilo tam najprimernejše mesto za počitek.” (Skrinjar, 1998, str. 4)
Furmanske gostilne
„Sežana je doživljala svoj vzpon v času furmanstva, ko so nastale mogočne gostilne, ki so dajale poslovni utrip naselju. Za furmanske gostilne je bilo zelo pomembno da so imele vedno dovolj vode, sena, velika dvorišča in hlev za živino.
Že od začetka je bila cesta skozi Sežano dovolj široka za številne vozove. Večje gostilne ob cesti so imele velika dvorišča, kjer so se ljudje, vozovi in živina lahko ustavili. Poleg hrane za ljudi in živali je bilo potrebno poskrbeti tudi za žejo. Veliko preglavic je povzročalo pomanjkanje pitne vode. Velike gostilne so vedno imele vodo v velikih štirnah, nekatere celo v dveh. Potel štirn so bili tudi še veliki kali – zbiralniki vode. Sežana je imela kar pet velikih kakov. Največji kal – imenovan Fontalon, je bil na današnjem Trgu 28. avgusta, kjer je živina lahko pila, četudi se lastniki niso ustavili v kateri od gostiln. Drugi štirje kali so bili na koncu Vasi, sredi Vidmašča, na koncu Gradišča in na Lužešču. Ostanki nekaterih so vidni še danes.
Velike gostilne so nudile za tiste čase vse potrebno udobje. Vanje so furmani zavili z glavne ceste na dvorišče in ko so odhajali so preprosto zapeljali skozi drugi izhod ponovno na glavno cesto. Le še dve gostilni v Sežani imata vidna taka vhoda z izhodom ter še vidnim delnim dvoriščem: in sicer današnja gostilna Šmuc, nekoč znana furmanska gostilna Pri vagi. na njenem dvorišču je bila tehtnica, kjer so tehtali vozove s tovorom vred, ki so prihajali iz Trsta. Na parkirišču pred sedanjo Kosovelovo knjižnico je bila velika lopa, pod katero se je ustavljalo na desetine vozov. Tako ureditev ima tudi gostilna Mahorčič, kjer se skozi visok portal pride na dvorišče in se na drugem koncu spet vključi na glavno ulico. Tudi današnji penzion Triglav, nekoč zelo ugleden hotel Pri treh kronah, še ima obrise take krožne poti z velikim dvoriščem, ostale gostilne pa niso ohranjene ali so spremenile svojo podobo.” (Skrinjar, 2006, str. 67-68)
