Na dejstvo, da so v veleblagovnici Globus prodajala svoje blago tri velika podjetja, so, poleg treh zastav na vhodu v Globus, simbolično opozarjali trije krogi v znaku, ki se je ponavljaje pojavljal na fasadnih ploščah iz kortena.
Partnerji, ki so zgradili Globus, so si prodajno površino razdelili na osnovi deleža pri financiranju zgradbe. Tako je imela veletrgovina Kokra prvotno malo več kot 60 odstotkov prodajnih površin, veleželeznini Merkur je pripadalo nekaj več kot 22 odstotkov, veletrgovina Živila pa je imela na razpolago dobrih 15 odstotkov prodajnega prostora.
Za skupne prostore je skrbela posebna služba, skupaj z upravnikom hiše in poslovnim odborom, garaže pa so upravljala Komunalna skladišča.
V dveh izmenah je bilo skupno zaposlenih v Globusu 220 ljudi.
In cene? Te v veleblagovnici Globus niso bile niti malo višje od cen v drugih trgovinah, včasih zaradi obsežnosti prometa celo nižje.
Po besedah Jakoba Piskernika, generalnega direktorja Merkurja od leta 1976 do 1999, so bila zlata leta Globusa od začetka osemdesetih let pa vse do izgradnje nakupovalnega centra na Primskovem 2002. Merkur je v Globusu prodajal ves maloprodajni program široke potrošnje. Najboljše prodajne rezultate so imeli ob koncu leta z darilnim programom. V določenem obdobju so prodajali tudi avtomobile, predvsem znamke Škoda. Spominja se, da so se ljudje že zvečer postavili v vrsto, zato da so prišli do avtomobila. Direktor maloprodaje je bil celo kaznovan, ker je avto prodal mimo vrste.