Izvor gosje igre ni znan, vendar vemo, da svojo priljubljenost dolguje firenškemu nadvojvodi Francescu de Medici. Slednji naj bi prvi podaril igro, imenovano Il giuoco dell’oca, španskemu kralju Filipu II., med leti 1574 in 1587. Za tem se je igra hitro razširila po Španiji in vsej Evropi (Board Game Land; Grunfeld V., 127 in Solly).
Prve igre so bile na lepenko narisane spirale s 63 polji. Vsak igralec ima eno figuro posebne barve, katero pomika po poljih naprej v nasprotni smeri urinega kazalca, skladno s številom, ki ga dobi z metom dveh kock. Cilj igre je, pripeljati svojo figurico čim hitreje do sredine igralne površine – cilja. Na poti do cilja, se igralci srečujejo z različnimi polji, ki so lahko igralcem v oviro ali pomoč. Na točno določenih presledkih si čez celo stezo sledijo polja z gosjo (od tod tudi ime igre), katera igralcu omogočijo, da napreduje naprej za toliko polj, kolikor mu jih je pokazal zadnji met kocke. Zmagovalec je tisti, ki prvi točno doseže ciljno polje. Komur pri tem met navrže več kot potrebuje, se mora na ciljnem polju obrniti in napotiti nazaj (Board Game Land, Grunfeld V., 127-130 in Solly).
Gosja igra od igralca ne zahteva nobenih veščin, saj nas do zmage pripelje le gola sreča. S časom je igralna pot postala nekakšno zrcalo življenja, saj so se na igralnih poljih začele pojavljati aktualne teme, kot sta francoska revolucija ali prva svetovna vojna (Grunfeld V., 127).
Literatura:
Board Game Land (11. 11. 2020). The complete history of board games. https://boardgamesland.com/the-complete-history-of-board-games/ (23.8.2022)
Grunfeld V., F. (1993). Igre sveta. DZS, Ljubljana, 127-130.
Solly, M. (6. 2. 2020). The best board games of the ancient world. Thousand of years before Monopoly, people were playing games like senet, patolli and chaturanga. V Smithsonian magazine, Science. https://www.smithsonianmag.com/science-nature/best-board-games-ancient-world-180974094/ (23.8.2022).
