Grad kot arhitekturni in umetnostnozgodovinski spomenik sredi soboškega parka je vezan na nastanek in razvoj Sobote, od koder je fevdalna gospoda upravljala naselje in življenje svojih podanikov v njem in okolici.
Graščina v Murski Soboti se v listinah prvič omenja leta 1498, vendar so mu sedanjo zasnovo najbrž dali grofje Széchyji v 16. stoletju. Za njimi so ga prevzeli Szapáryji, ki so ga skupaj s posestvi in trgom Martjanci odkupili leta 1687. Med njimi izstopa zlasti Peter Szapáry, ki se je s hrabrostjo odlikoval v vojnah s Turki. Szapáryji so se lotili tudi temeljite predelave grajske zgradbe in grad polepšali s čudovitim portalom, plastikami in balkonom. Na južni fasadi so obenem obzidali dvoriščne trakte z arkadami, na novo razčlenili fasado in oba portala. V njihovi lasti je grad ostal vse do leta 1934, ko je stavbo odkupila Občina Murska Sobota.
Grajsko dvorišče pravokotne oblike obdajajo enako visoki trinadstropni stanovanjski trakti, ki imajo na vogalih poudarjene, a po višini enako visoke štirioglate stolpe. K tej zasnovi se na zahodni strani prislanja še mlajša, baročna kapelica, nekdaj posvečena sv. Trojici, ki nekoliko zmehča strogi grajski tloris. Sicer pa je soboški grad značilna renesančna stavba, ki jo na vzhodnem ali mestnem pročelju krasijo baročnimi dodatki, kar strokovnjaki pripisujejo madžarskemu kulturnemu vplivu. V notrajščini dvorca prijetno presenetijo baročni posegi, sicer manj rigorozni kot na zunanjščini. Tam so ustvarili dva imenitna prostora: salon, kjer se hrani del nekdanje grajske opreme in kapelo, ki pritegne pozornost predvsem s svojo bogato arhitekturno členitvijo.
V prenovljeni stavbi gradu je danes soboški Pomurski muzej, Mladinski in kulturni klub, gostišče Grajski hram in dvorana, namenjena kulturnim prireditvam. V Pomurskem muzeju, ki je nedvomno vreden ogleda, je poleg arheologije posebno bogato zatopana etnologija, ki obiskovalcu omogoči seznanitev z nekdanjo življenjsko pestrostjo v tem prostoru.
Literatura:
Stopar, Ivan: Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987, str. 38-42.
Sedar, Klaudija: Grad v Murski Soboti. V Luthar Oto idr. (ur.). Prekmurje: za radovedneže. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 123-124.
Stopar, Ivan: Najlepši slovenski dvorci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011, str. 160-163.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.
Grajsko dvorišče pravokotne oblike obdajajo enako visoki trinadstropni stanovanjski trakti, ki imajo na vogalih poudarjene, a po višini enako visoke štirioglate stolpe. K tej zasnovi se na zahodni strani prislanja še mlajša, baročna kapelica, nekdaj posvečena sv. Trojici, ki nekoliko zmehča strogi grajski tloris. Sicer pa je soboški grad značilna renesančna stavba, ki jo na vzhodnem ali mestnem pročelju krasijo baročnimi dodatki, kar strokovnjaki pripisujejo madžarskemu kulturnemu vplivu. V notrajščini dvorca prijetno presenetijo baročni posegi, sicer manj rigorozni kot na zunanjščini. Tam so ustvarili dva imenitna prostora: salon, kjer se hrani del nekdanje grajske opreme in kapelo, ki pritegne pozornost predvsem s svojo bogato arhitekturno členitvijo.
V prenovljeni stavbi gradu je danes soboški Pomurski muzej, Mladinski in kulturni klub, gostišče Grajski hram in dvorana, namenjena kulturnim prireditvam. V Pomurskem muzeju, ki je nedvomno vreden ogleda, je poleg arheologije posebno bogato zatopana etnologija, ki obiskovalcu omogoči seznanitev z nekdanjo življenjsko pestrostjo v tem prostoru.
Literatura:
Stopar, Ivan: Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987, str. 38-42.
Sedar, Klaudija: Grad v Murski Soboti. V Luthar Oto idr. (ur.). Prekmurje: za radovedneže. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 123-124.
Stopar, Ivan: Najlepši slovenski dvorci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011, str. 160-163.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.