Med kulturno-zgodovinskimi spomeniki je na območju brežiške občine najpomembnejši grad.
Grad se prvič omenja leta 1249 kot castrum, nedvomno pa je stal že pred letom 1241, ko se Brežice omenjajo v pisnih virih. Prvotna grajska stavba je bila najverjetneje lesena utrdba, ki je služila v upravne in obrambne namene salzburške nadškofije, ki je imela v posesti ozemlje v trikotu med Savo in Sotlo že od 11. stoletja dalje. V gradu sta bila sodišče in kovnica denarja. V času turških vojn v drugi polovici 15. stoletja je odigral grad pomembno obrambno vlogo. Srednjeveški brežiški grad je bil porušen in požgan v vseslovenskem kmečkem uporu leta 1515, dodatno ga je uničil požar leta 1528.
Gradnja novega renesančnega gradu, ki je zasnovan štirikotno s štirimi obrambnimi stolpi, pravokotnim dvoriščem in dvema obrambnima obzidjema, se je začela leta 1530. Arhivski viri govorijo, da je med letoma 1530 in 1550 nastala obodna utrdba s štirimi vogalnimi stolpi in veznimi zidovi, med 1567 in 1579 vzhodni in zahodni grajski trakt ter med 1586 in 1590 oz. 1601 severni grajski trakt in v nadstropja segajoči arkadni hodniki s toskanskimi stebri zahodnega trakta. Grad, ki je bil sprva obmejna utrdba, je v drugi polovici 16. stoletja prevzel vlogo naseljenega gradu in bil vključen v mestni obrambni sistem.
Sredi 17. stoletja so bili lastniki gradu grofje Frankopani, leta 1964 pa je brežiško gospoščino kupil grof Ignac Marija Attems, ki je v naslednjih tridesetih letih spremenil nekdanjo renesančno trdnjavo v udobno plemiško baročno bivališče. Preurejanje in umetnostna prenova v duhu baroka sta bila v gradu Brežice uresničena v največjem obsegu med letoma 1694 in 1732. Prezidali so vzhodni trakt in uredili v dve nadstropji segajočo Viteško dvorano, ki jo je poslikal F. K. Remb. Freske na stopnišču in v kapeli so nastale pozneje. Grad je v lasti Attemsov ostal do 2. svetovne vojne.
Na spletni strani Posavskega muzeja preberemo: »Po zemljiški odvezi leta 1848 so v grad namestili različne urade, nekateri prostori so bili namenjeni stanovalcem. Za ranjence s soške fronte so v prvi svetovni vojni v Viteški dvorani namestili vojaško bolnišnico. Grajsko poslopje je močno prizadel potres leta 1917, ko so bile uničene nekatere okrasne štukature in kitajski salon.«
Po 2. svetovni vojni je bilo premoženje družine Attems nacionalizirano, tudi grad Brežice. Od leta 1949 v gradu, ki velja za najmogočnejšo in spomeniško najpomembnejšo grajsko arhitekturo v Posavju, domuje Posavski muzej Brežice. Skozi desetletja so sledile številne obnove in izboljšave grajskega kompleksa.
