Grof Georg I. (Jurij) Thurn – Valsassina je postal lastnik gradu Streiteben 11. februarja 1809. Zadnji lastnik je bil dr. Otto grof Thurn vse do leta 1941, ko je grad zaplenila nemška vojska v korist Koroškega gaua.
Družina grofov Thurnov izvira od Eripranda della Torre ali la Tour. Ta je bil princ iz Francije in izvira neposredno iz moške descendence Karla Velikega. Od grofov Thurn je potrebno vsekakor omeniti:
Johan Ambros Thurn, sin Antona in Uršule pl. Edling, je pravzaprav leta 1601 pridobil gospostvo Pliberk. Nadarjen je bil za jezike, tako se je na dunajskem dvoru učil poleg nemščine in slovenščine še latinščine, italijanščine in češčine. Bil je visok funkcionar na dunajskem dvoru in tudi najvišji dedni dvorni mojster za Kranjsko in Slovensko marko, ter najvišji maršal goriške grofije. Ni se sramoval svoje, tudi slovenske, pripadnosti. Starost je preživljal na gradu Pliberk, kjer je v visoki starosti 14. 9. 1621 umrl in je tam pokopan v grajski kapeli. Umrl je brez moških potomcev, zato je svoje premoženje zapustil nečakoma Ivanu Ludviku in Joštu Jožefu Thurnu. Oba sta bila zagrizena protestanta in sta morala leta 1928 zapustiti domovino.
Johan Ambros Thurn je v bistvu preuredil celotno gospostvo v družinsko institucijo premoženja.
Georg I. (Jurij) Thurn. Rodil se je leta 1788 in je bil vojskovodja v času Radeckega v Italiji in predsednik družbe, ki je gradila našo koroško železnico (1857-1863). Bil je tudi koroški deželni glavar in 11. februarja 1809 je postal lastnik gradu na Ravnah. K temu gradu je spadal tudi Dobji dvor. Le tega so morali prodati, da so lahko odkupili Georga, ki je bil v Napoleonovi vojni ujet na Tirolskem (1809). V zakonu z grofico Emilijo pl. Chorinski (1811-1888) sta imela štiri sinove in eno hčerko. To so bili: Georg II., Duglas, Fridrih, Josef. Pri bratih Georgu II. in Duglasu se cepita ravenski liniji grofov Thurn.
Duglas Thurn, sin Georga I. je bil rojen 22. 9 1835 in je služil v konjenici c. kr. armade. Leta 1863 se je poročil z Gabrijelo, grofico pl. Bray. Od svojega očeta je leta 1863 podedoval grad Ravne, ki ga je prezidal in preuredil. V tem gradu je tudi stanoval do svoje smrti 26. julija 1904. Kasneje so bili njegovi posmrtni ostanki prepeljani v Pliberk, kjer je pokopan v Thurnovi grobnici. Njegova otroka sta bila Johann Duclas Thurn in Ernst grof Thurn, ki je bil rojen 28. oktobra 1867 in je leta 1915 padel v avstrijski armadi.
Johann Duclas Thurn (pogosteje se uporablja Johann Douglas Thurn) se je rodil 22. aprila 1864 v Gradcu. Poročen je bil z grofico Franzisko Thurn (svojo sestrično). Bil je diplomat v Petrogradu (Leningrad) in v Münchnu. Bil je zadnja ekscelenca na Ravnah. Umrl je na ravenskem gradu 23. decembra 1939. Pokopan je bil z vsemi lovskimi in gozdarskimi častmi pri sv. Antonu na Ravnah. Njegove posmrtne ostanke so kasneje prekopali v skupno grobnico grofov Thurn v Pliberk. Z ženo sta imela štiri otroke:
Johan Ambros Thurn, sin Antona in Uršule pl. Edling, je pravzaprav leta 1601 pridobil gospostvo Pliberk. Nadarjen je bil za jezike, tako se je na dunajskem dvoru učil poleg nemščine in slovenščine še latinščine, italijanščine in češčine. Bil je visok funkcionar na dunajskem dvoru in tudi najvišji dedni dvorni mojster za Kranjsko in Slovensko marko, ter najvišji maršal goriške grofije. Ni se sramoval svoje, tudi slovenske, pripadnosti. Starost je preživljal na gradu Pliberk, kjer je v visoki starosti 14. 9. 1621 umrl in je tam pokopan v grajski kapeli. Umrl je brez moških potomcev, zato je svoje premoženje zapustil nečakoma Ivanu Ludviku in Joštu Jožefu Thurnu. Oba sta bila zagrizena protestanta in sta morala leta 1928 zapustiti domovino.
Johan Ambros Thurn je v bistvu preuredil celotno gospostvo v družinsko institucijo premoženja.
Georg I. (Jurij) Thurn. Rodil se je leta 1788 in je bil vojskovodja v času Radeckega v Italiji in predsednik družbe, ki je gradila našo koroško železnico (1857-1863). Bil je tudi koroški deželni glavar in 11. februarja 1809 je postal lastnik gradu na Ravnah. K temu gradu je spadal tudi Dobji dvor. Le tega so morali prodati, da so lahko odkupili Georga, ki je bil v Napoleonovi vojni ujet na Tirolskem (1809). V zakonu z grofico Emilijo pl. Chorinski (1811-1888) sta imela štiri sinove in eno hčerko. To so bili: Georg II., Duglas, Fridrih, Josef. Pri bratih Georgu II. in Duglasu se cepita ravenski liniji grofov Thurn.
Duglas Thurn, sin Georga I. je bil rojen 22. 9 1835 in je služil v konjenici c. kr. armade. Leta 1863 se je poročil z Gabrijelo, grofico pl. Bray. Od svojega očeta je leta 1863 podedoval grad Ravne, ki ga je prezidal in preuredil. V tem gradu je tudi stanoval do svoje smrti 26. julija 1904. Kasneje so bili njegovi posmrtni ostanki prepeljani v Pliberk, kjer je pokopan v Thurnovi grobnici. Njegova otroka sta bila Johann Duclas Thurn in Ernst grof Thurn, ki je bil rojen 28. oktobra 1867 in je leta 1915 padel v avstrijski armadi.
Johann Duclas Thurn (pogosteje se uporablja Johann Douglas Thurn) se je rodil 22. aprila 1864 v Gradcu. Poročen je bil z grofico Franzisko Thurn (svojo sestrično). Bil je diplomat v Petrogradu (Leningrad) in v Münchnu. Bil je zadnja ekscelenca na Ravnah. Umrl je na ravenskem gradu 23. decembra 1939. Pokopan je bil z vsemi lovskimi in gozdarskimi častmi pri sv. Antonu na Ravnah. Njegove posmrtne ostanke so kasneje prekopali v skupno grobnico grofov Thurn v Pliberk. Z ženo sta imela štiri otroke:
Duclas Thurn (1889-1918). Bil je študent in neporočen.
Maria Thurn (1891-1975). Na ravenskem gradu se je ukvarjala z vzgojo rodovniških psov.
Gabriela Thurn (1898 – ?). Poročena je bila z doktorjem Paulom Thurnom – Hohenstein.
Otto Thurn. Rojen 18. februarja 1893. Bil je gluh od rojstva. Po očetovi smrti je podedoval ogromno posestvo in ravenski grad. Študiral je v Št. Pavlu in na visoki šoli v Münchnu, kjer je tudi doktoriral. Bil je tudi učenec dunajskega mojstra Ambrosia Gustina. Delal je skulpture in bil tudi graver. Leta 1941 so Nemci zasedli Mežiško dolino in ga razlastili ter odpeljali v zapore v Celovec in v Dachau. Iz taborišča se je vrnil v Pliberk in delal kot vodja tobačnega skladišča. Bil je neporočen in kljub svoji gluhoti izvrsten šofer. Z avtomobili je celo večkrat tekmoval. Bil je zadnji grof Thurn in lastnik ravenskega gradu. Umrl je 10. marca 1956 v Pliberku, kjer je tudi pokopan.
Z raziskovanjem rodbine grofov Thurn se je ukvarjal gospod Ervin Wlodyga, kronist in lokalni raziskovalec z Raven na Koroškem.
Viri:
Koroški fužinar 1991 št. 1 str. 14-18.
Koroški fužinar 1991 št. 2 str. 30-31.
Zgodovinski časopis 1974 št. 3-4 str. 223-268.
Av. gl.: S.Š.P.