Zgodovina kraja sega vse do prazgodovine – leta 1935 je bila pri Hotedršici namreč najdena kamnita sekira, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani.
Šola v Hotedršici je bila ustanov ljena l. 1845. prva šolska stavba pa zgrajena l. 1864. Leta 1858 so zgradili okrajno cesto v idrijo, takrat se je ves promet proti Idriji preusmeril skozi Logatec in Hotedršico, s čimer je vas pridobila na pomenu (cesto naj bi ukazal graditi cesar Franc Jožef, ki si je želel ogledati Idrijo – skozi vas naj bi potoval 15. julija 1883). Leta 1886 je vas prizadel požar – pogorela je vsa vas na levem bregu potoka.
Med 1. sv. vojno je bila Hotedršica zaledni kraj bojišča Soška fronta. Takrat je skozi Hotedršico tekla tudi železnica, ki je služila za transport tovora na bojišče. Po vojni je ob robu vasi potekala jugoslovansko-italijanska državna meja – vas se je v tem obdobju razcvetela, kar dokazuje delovanje 5 gostiln s tujskimi sobami, 4 trgovin, mesnice, 4 mlinov, javne knjižnice, čitalnice, pevskega zbora, dveh gledaliških skupin, dveh tamburaških orkestrov, gasilskega društva, lovske družine, Orlov in Sokolov. Dejavnost, ki se je v tem času razcvetela je bilo tihotapstvo – kontrabantarstvo.
Od pomembnejših vaščanov naj omenimo Andreja Plečnika, očeta arhitekta Jožeta Plečnika – v mizarski delavnici bratranca slavnega arhitekta so po njegovih načrtih izdelovali tudi pohištvo.
Vas ponuja tudi kar nekaj znamenitosti, npr. v zemljo skopane shrambe, t. i. zemljanke, potem Tomažinov mlin, ki je zgrajen nad breznom (kar je redkost tudi v evropskem merilu), v čudoviti naravi, ki obdaja vas, pa na močvirnatih predelih raste mesojeda rastlina dolgolistna rosika.
Gradivo za zgodovino Hotedršice / Ingrid Kovač Brus. – [V Hotedršici] : [I. Kovač Brus], 1995. 22 f. : ilustr. ; 30 cm.