Ivan Gale je bil podjeten lastnik gostilne in velike kmetije ter znan grosupeljski furman.
Blizu mostu čez Grosupeljščico kraljuje gostilna Vodičar. Še vedno stoji lepo ohranjen hlev z velikim nadstreškom, pod katerega so furmani zapeljevali vozove, da so jih zaščitili pred dežjem. Gostilna je slovela po dobri hrani, zato so se furmani tu radi ustavljali. Čez cesto je delal kovač Štefančič, ki je popravljal okvare na vozovih ali koval konje ob vsaki uri dneva, zato je bila Vodičarjeva gostilna priljubljena postojanka furmanov.
Gospodar Ivan je bil furman. Imel je dva konja, enega težkega, močnega, drugega pa lažjega. Kar zajahal ga je, da je bil težji in je bolj potegnil.
Veliko je pretovoril pšenice, saj se je več zaslužilo s furanjem kot s kmetovanjem. Vreče po 80 kg pšenice so prihajale iz Vojvodine. Pomočnik Pajč jih je sam nalagal na vozove in peljali so jih v Rusov mlin. Moko so vozili s konji in vozovi v Ljubljano.
Razvažal je tudi premog z železniške postaje. Kasneje je kupil traktor in nadaljeval s ‘furanjem’, dokler niso tovornjaki prevzeli prevozništvo v celoti.
