Ivo Arhar - profesor, bibliofil in planinec

Ob prevzemu Arharjeve knjižne zapuščine se je ptujska knjižnica, ki je takrat domovala v minoritskem samostanu, zavezala, da bo prevzeto gradivo uredila kot posebno knjižno zbirko v eni od študijskih sob bodoče nove knjižnice v Malem gradu. Bibliotekar Jakob Emeršič, ki je takrat vodil Domoznanski oddelek knjižnice, je Arharjevo knjižnico najprej ročno popisal in jo uredil po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), zaradi prostorske stiske pa profesorjeva zapuščina vse do selitve v Mali grad ni bila nameščena kot posebna zbirka v eni od študijskih sob in ni bila dostopna javnosti. Zaradi kadrovske stiske do leta 2015 tudi ni bila obdelana v kooperativnem bibliografskem sistemu Cobiss.

 

Projekt katalogizacije in strokovne ureditve Arharjeve zasebne knjižnice je v ptujski knjižnici potekal v letih 2013-2015. Z obdelavo v sistemu Cobiss smo Arharjevo knjižnico predstavili širši javnosti in omogočili njeno dostopnost v študijske in raziskovalne namene. Arharjeva zapuščina je danes del domoznanskega fonda naše knjižnice in je kot samostojen, ločen korpus umeščena v posebno sobo, kjer ji družbo dela knjižna zapuščina ptujske etnologinje in umetnostne zgodovinarke dr. Štefke Cobelj.

 

Avtorica: Melita Zmazek

Literatura: Melita Zmazek: Ivo Arhar in njegova zapuščina v ptujski knjižnici. Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, 2015.