Just Ušaj, vinogradnik, sadjar in čebelar (1890, Plače – 1971, Ljubljana), je končal višjo šolo za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in v letih 1919–1924 deloval kot deželni potovalni učitelj za kmetijstvo v Gorici. Prirejal je predavanja, tečaje in praktične delavnice o vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu. Leta 1924 so ga Italijani odpustili iz službe. Nato je osnoval trgovino Vinagraria v Gorici. Ker so ga še naprej šikanirali, se je potem odselil v Jugoslavijo.
Cenjen vsesplošni kmetijski strokovnjak, na katerega so se obračali tudi vinogradniki in vinarji, je bil ing. agronomije Josip Rustja (1894, Skrilje – 1967, Gorica). Leta 1930 je od Justa Ušaja kupil trgovino s semeni, gnojili in sredstvi za varstvo rastlin Vinoagraria na Travniku v Gorici; tam je več kot 35 let svetoval kmetijcem z obeh strani meje. Imel je tudi lasten laboratorij, pripravljal je delavnice, tečaje in predavanja.
Vinogradniški strokovnjak Ivan Bavdaž (1906, Dornberk – 1992, Ljubljana) je vodil tečaje za vipavske vinogradnike in sadjarje v Vipolžah, Žabljah, Štanjelu in Vrhpolju, kjer je bil leta 1930 zadnji tečaj v slovenščini, potem pa je bil odpuščen iz službe in je zbežal v Jugoslavijo. Večina ostalega slovenskega ozemlja je bilo v Dravski banovini v Jugoslaviji. Vinorodno območje v njej je bilo razdeljeno na 13 vinarskih okolišev. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru je s sodelovanjem banske uprave določilo trsni izbor plemenitih sort in ameriških podlag. Izbor je določal tri sorte za vsakega izmed okolišev, ki naj bi jih zasadili vsaj na 50 % površin. Obnova vinogradov s temi plemenitimi sortami naj bi omogočila proizvodnjo enotnih tipiziranih vin in povečala donosnost.