Ugled, ki ga je užival kot duhovnik, je Sokliču koristil pri samem zbiranju predmetov, saj so mu ljudje nekatere muzealije tudi darovali. Sam je strastno zbiral predmete domače in tuje kulturne dediščine, večino predmetov v Sokličevi zbirki je odkupil.
Njegova zbirka muzealij danes obsega preko 1600 predmetov in je raznovrstna tako časovno kot vsebinsko: pomemben del predmetov predstavljajo pohištvo, arheološki predmeti, numizmatična zbirka, dela baročnih slikarjev Strauss, dela starejše likovne umetnosti 19. stoletja (Oskar Von Pistor), dela sodobne likovne umetnosti, liturgično posodje, japonsko-kitajski, afriški in egipčanski predmeti in drugo. Pomembnost zbirke je izjemna v kontekstu zgodovine mesta, hkrati pa novejše ugotovitve kažejo na unikatnost posameznih predmetov tudi na evropskem zemljevidu kulturne dediščine.
Jakob Soklič je predmetom, ki jim je v svoji zbirki posvečal večjo pozornost, je kot domoljub s časom začel dodajati tudi etnološke predmete, ki so mu jih z zaupanjem v varstvo prinašali posamezniki iz domačega okolja. Tako je hkrati na spontan način sproti nastal tudi zbir etnoloških predmetov. Med predmeti posebej izstopajo slike na steklu z nabožnimi motivi, pohorsko steklo, panjske končnice in pohištvo z rezbarjenimi motivi. Poleg celotne zbirke predmetov predstavlja pomemben del dediščine, ki jo je zbral Jakob Soklič, 21 škatel arhivskega gradiva, med katerim je posebej bogato fotografsko gradivo.
Jakob Soklič je bil kot duhovnik oseba na očeh javnosti, vendar je skrbno čuval svojo zasebnost. Kljub temu, da je živel v sobanah z muzealijami in jih delil z obiskovalci Sokličevega muzeja, je bil spalnica za obiskovalce nedostopna in njegov intimni prostor. Šele po njegovi smrti je bil vključen v ambientalno postavitev zbirke.