Gospod Franc Jureš na posnetku pripoveduje zgodbo svojega starega očeta, Janeza Gostiša Ivana, ki je bil rojen leta 1889.
Doma je bil na Čevici 12. Sodeč po zapisih Logaškega okrajnega glavarstva, so ena prvih omenjenih rodbin v Logatcu. Ko je bil vpoklican v vojsko na Dunaj, so ga zaradi njegove višine (bil je velik okrog 190 cm) izbrali za v cesarjevo stražo. Na Dunaju je bil štiri leta. Vmes pa je hodil Franc Jožef na dopust na grad Miramar, pred njim je tja odšla njegova straža, ki je preverila, če je lokacija varna. Janez Gostiša Ivan je nato kot komandant te straže poročilo predal Francu Jožefu in za to dobil dva goldinarja, kar je bilo veliko denarja. Z njim bi lahko kupil kravo, a kaj ko je tako rad pel in pil in denar zapravil za zabavo. Stari oče je bil potem v 1. svetovni vojni še 3 leta na fronti za Karpati. Ko je prišel domov, je imel posttravmatski sindrom, ki se ga ni znebil do smrti.
Franc Jureš nato pripoveduje še o gospodu, »Medetovem stricu«, ki pa je bil osebni stražar Franca Jožefa. Po pripovedovanjih stare mame je prihajal domov na dopust na Martinj hrib s kočijo. Ob tej priložnosti se je zbrala vsa vas, bil je pravi praznik, dva dni niso nič delali. Bil je zelo čeden možak, ženske so ob pogledu nanj kar omedlevale. Iz dvora je prinesel tudi rumene kanarčke, gospod Jureš je takrat prvič videl kanarčke, dal mu je tudi mladička in od takrat naprej se ukvarja z vzrejo teh ptičev.