Učenjak iz 17. stoletja Janez Vajkard Valvazor je v 11. knjigi znamenitega dela Slave vojvodine Kranjske zapisal le kratek odstavek o prihodu prvega tiskarja v Ljubljano v 16. stoletju: »Leta 1575 je prvič prišla tiskarna knjig v Ljubljano. Tiskar se je imenoval Johann. Manlius; in ta Manlius je pred vsem drugim najprej v Ljubljani natisnil govor Johannis Saliceti zoper Turke dne 20. julija leta 1575.«
Vir:
Valvazor, J. V. (2009): Čast in slava vojvodine Kranjske, Ljubljana : Zavod Dežela Kranjska, 2009<2011>, 3. zv., str. 716.
O prvem tiskarju v Ljubljani zgodovinski viri poročajo leta 1575, v času reformacije. Kakor poroča Valvazor, je bil to Janez Mandelc, ki je bil v Ljubljano prispel in začel tiskati dela pomembnih piscev Jurija Khisla in Jurija Dalmatina, ki sta ga bila povabila na Kranjsko. Tega leta je že izšla prva v Ljubljani tiskana knjiga: »Rede Johannis Saliceti wider die Türcken«.
Do leta 1581, ko so oblasti prepovedale tisk in Mandelca izgnale iz dežele, je natisnil tudi sledeča dela: Dalmatinov Jezus Sirah (1575), Khislovo delo »Herbardi Auerspergy … vita et mors« (1575); Dalmatinov Passion (1576), Krelj-Juričičevo Postillo (1578), prvi del Dalmatinove Biblije (1578). Spomladi leta 1582 se je Mandelc izselil iz dežele in potoval po Hrvaškem in Ogrskem ter tam tiskal. Mandelčev tiskarski opus zajema nad 70 tiskov v slovenščini, hrvaški kajkavščini, nemščini, latinščini in madžarščini. Mandelc je v sosednjih deželah natisnil še okoli 51 del. Mandelčevi ljubljanski tiski so na močnem, rumenkasto belem papirju. Tisk je lep, enakomeren in živočrn.