Javornikova hiša stoji ob Adamičevi cesti na desni strani, nasproti stare šole. V njej je danes prodajalna čevljev.
V enonadstropni Javornikovi hiši ob Adamičevi cesti, zgrajeni na prelomu 19. v 20. stoletje, je bila od samega začetka mesnica. Prvi gospodar France Javornik (1875-1953) se je učil mesarske obrti pri sorodnikih v Ljubljani. Postavil je tudi klavnico, prekajevalnico in predelovalnico mesa. Njegovi izdelki so bili znani daleč naokrog, med I. svetovno vojno je oskrboval zaledje soške fronte. Nadziral je nabavo živine in klavnico na Stari pošti. Bil je uspešen gospodarstvenik. Za hčere je Franc Javornik zgradil hiše na Rakovniku. Iz Javornikovega rodu sta izšli za Grosuplje pomembni družini.
Hči Angelca, ki se je poročila s pekarskim mojstrom Alojzom Potočnikom, je pridobila obrt za pekarijo in trgovino z mešanim blagom v Grosupljem na Kolodvorski cesti. Njun sin Lojze goji konje in vodi Konjeniški klub Grosuplje.
Druga hči Minka se je poročila z Antonom Pečnikarjem (1900-1986), ki je imel prevozniško podjetje v Ljubljani in je prvi pripeljal avtobus v Grosuplje ter organiziral prevoze po Dolenjski. Njegov sin Anton je ustanovil Elektro podjetje v Grosupljem in gostilno ter pivovarno Anton. Iz te družine izhaja mezzosopranistka Mirjam Kalin.
Sin France (1920-1980) je končal kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Razširil je mesarsko proizvodnjo in jo opremil s sodobnimi stroji za predelavo mesa. Njegov sin Franc (1942) je magister veterine in znan čebelar. V hiši ob Adamičevi pa je drugi sin Andrej (1945) nadaljeval s tradicijo mesarstva s krajšo prekinitvijo do upokojitve. Sedaj sta v hiši prodajalna čevljev in otroški vrtec.
„Na koncu hiše, kjer je danes kemična čistilnica, je bila hladilnica. Javornik je imel tu klavnico in hladilnico. Pozimi so streho odkrili in zlagali led v hladilnico. Led so lomili pri ponovskem mostu. Tam so bili 50 x 20 m veliki plitvi bazenčki. Delali so tako, kot bi drva klali. Z nekim ostrim predmetom so ”pocahnali”, naredili ”cahen”(črto), potem so pa zabili „kajlo” (klin) in je led počil po ”risu” (črti). Potem so kose naložili na vozove in pripeljali do hladilnice. Delavci so bili oblečeni v žakljevinaste predpasnike, da se niso prehitro zmočili. To je bilo težko delo.
Zadaj za mesnico sta stala Javornikov kozolec in stavba, kjer je bilo Kunčevo pletiljstvo (štrikarija). Danes je to trgovina z gradbenim materialom.” (Povedal Rudolf Zupančič).