Sedmi Križnikov pravljični festival v organizaciji Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Kulturnega društva Motnik, Turističnega društva Motnik in Gozdarskega inštituta so otvorili častni pokrovitelj Boštjan Gorenc – Pižama, župan Občine Kamnik, Marjan Šarec, župan Občine Vransko Franc Sušnik, Urša Vilhar in predstavnika Gozdarskega inštituta Slovenije.
Že v soboto, 2. junija, je na Mali planini potekala pravljična pot z Ireno Cerar in Uršo Vilhar.
V petek 8. junija, so na pripovedovalskem večeru za odrasle pripovedovali: Vroča župa, Anja Štefan, Katja Preša, Katarina Nahtigal in Boštjan Gorenc – Pižama. Dogodek je povezovala mag.Breda Podbrežnik Vukmir.
V kulturnem domu Motnik je bila na ogled razstava ilustracij Sama Jenčiča Priročnik za učenje in igro v gozdu.
V soboto, 9. junija so družine lahko v Schwentnerjevi hiši na Vranskem prisluhnile pravljicam iz sosednje doline v interpretaciji dua Vroča župa.
V parku Pod lipami pa so tradicionalno potekale Igre z Me4, ki so pričarale igriva gozdna doživetja.
V parku je bil tudi začetek gozdne pravljične poti, kjer so obiskovalce po gozdnih poteh vodili gozdar Tone Lesnik in skupina Me4. Gozdne pravljice so pripovedovali Anže Slana, Katja Puntar, Matic Maček. Skrivnosti gozda so predstavili gozdar Miha Zabret in zeliščarica Meta Maček.
Sledila sta podelitev nagrad sodelujočim na likovnem natečaju in odprtje razstave s pozdravnim nagovorom Petra Železnika z Gozdarskega inštituta Slovenije. Šegave gozdne pravljice so pripovedovali Ciril Horjak, ki je dogodek tudi vodil, Katja Puntar in Ljuba Lajmiš. Katarina Juvančič pa je dogodek obogatila z glasbo.
V motniškem kulturnem domu so se lovci iz Lovskega društva Motnik Špitalič preizkusili v pripovedovanju lovskih zgodb. Večer je vodil in tudi pripovedoval Boštjan Napotnik. Sodelovali so Jože Keršič, Ljuba Lajmiš in Breda Podbrežnik Vukmir.
Večer se je končal z Ognjeno predstavo Žonglerske in ognjene skupine Čupakabra.
Častni pokrovitelj 7. Križnikovega pravljičnega festivala Boštjan Gorenc – Pižama o festivalu pravi: »Britanski satirik Terry Pratchett je nekoč zapisal, da ljudje zmotno menimo, da oblikujemo zgodbe. Velja namreč prav nasprotno. Zgodbe oblikujejo nas. Obstajajo neodvisno od ljudi in se razvijajo skozi čas. Šibke odmrejo, najmočnejše pa preživijo in rastejo vsakič, ko jih pripovedujemo. A da si jih lahko pripovedujemo, jih moramo beležiti. In eden takšnih herojev, ki je s peresom in črnilom krotil zgodbe, je bil tudi motniški Gašper, etnolog Križnik, ki je pred pozabo rešil marsikatero pripoved, ki se je med ljudmi že razblinjala v pozabo. Prav skozi njegovo delo lahko spoznavamo brezčasnost motivov, ki nas navdihujejo, usmerjajo, spodbujajo in kdaj pa kdaj tudi oštevajo in plašijo. Ljudske pripovedi, ki jih je Križnik zapisoval, niso endemitske zgodbe, ki bi se izlegle samo na zamejenem katastru motniške fare, marveč splošno razširjene povedke, vendar vseeno prinašajo ravno dovolj prepoznavnega krajevnega kolorita, ki jim ga je med evolucijo vdahnil motniški živelj. Tako univerzalno postaja lokalno in če želimo Križnikovo izročilo ohranjati, zgodb ne smemo piedestalno zapirati v neprodušen tabernakelj, marveč jim moramo z vsako novo ponovitvijo vdahniti kakšno svežo kapljo življenjske krvi, da jih naredimo malce bolj svoje, malce bolj sedanje in predvsem še malce bolj oživljene.«
Vir: Program Jenkret je biv … Križnikov pravljični festival in festival gozdnih pravljic, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
