Jože Karlovšek (1900–1963) je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Kljub temu, da je bil gradbenik, pa se je kot amaterski raziskovalec veliko ukvarjal s preučevanjem ljudske ornamentike, tako slovenske kot slovanske, pa tudi evropske nasploh
Njegovi dosežki so podrobno opisani na portalu Obrazi slovenskih pokrajin. Od sredine tridesetih let 20. stoletja je objavil vrsto knjig o zgodovini ornamenta, o slovenski ljudski ornamentiki in o ornamentu v umetni in ljudski obrti. Te publikacije so prinašale risbe značilnih vzorcev. Izdal je tudi več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši in stavbarstvu. Bil je vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenskih mitologiji. Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela oral ledino na tem področju. Z neomajno vztrajnostno, predanostjo in ljubeznijo se je posvetil slovenskim ornamentom, ki so izraz lokalne kulture in predstavljajo neprecenljivo vrednost etnične vsebine. Bil je učitelj, strokovni pisec in praktični izvajalec gradbeniških del, od projektanta do gradbenega nadzornika. Med letoma 1948 in 1958 je objavil samostojno (ali skupaj z drugimi) serijo trinajstih učbenikov za Gradbeno srednjo šolo s skupnim naslovom Gradbeni elementi. Več njegovih del je ostalo nenatisnjenih. Objavil je tudi vrsto strokovnih člankov. L. 1946 je imel samostojno razstavo v Domžalah, l. 1949 je razstavljal na republiški razstavi lokalne industrije v Ljubljani, l. 1960 je imel razstavo svojih del v Ljubljani, ki jo je priredilo Slovensko etnografsko društvo v sodelovanju z Etnografskim muzejem, l. 2006 je Muzejsko društvo Domžale v Domžalah pripravilo razstavo njegovih del. Po njem se imenuje tudi ulica v Domžalah, l. 2006 so v Šmarjeti odkrili njegovo spominsko ploščo in odprli turistično pot, imenovano po njem. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: l. 1951 Prešernovo nagrado, l. 1953 prejme od države iznajditeljsko spričevalo za iznajdbo postopka slikanja na les z lužnimi barvami, l. 1958 3. nagrado za idejni načrt novogradnje srednje šole v Ljubljani, l. 1960 Trdinovo nagrado. Njegovo življenje in delo je opisal dr. Nace Šumi v knjigi Jože Karlovšek: poklic in poklicanost, ki jo je l. 2006 izdalo Muzejsko društvo Domžale. Pred njegovo rojstno hišo v Šmarjeti je bil l. 2009 odkrit kip njegove bronaste glave, ki je delo kiparja Borisa Prokofjeva. Šmarješki občinski svetniki so leta 2021 sprejeli, da se osrednji trg sredi občinskega središča v Šmarjeti imenuje Karlovškov trg. V njegovi rojstni hiši se danes nahaja butični hotel Dvorec Gregorčič, ki je v celoti obnovljen spomenik nepremične kulturne dediščine. V svoji moderni interpretaciji je Dvorec oživel slovenske ornamente. V letu 2022 so se odvili prvi Karlovškovi dnevi z namenom ohranjanja spomina na umetnika ter obujanja in ohranjanja slovenske etnografske dediščine. V junuju 2022 je bilo v oddaji Na lepše tudi govora o Jožetu Karlovšku. Snemalna ekipa, z Mojco Mavec na čelu, se je odpravila v Šmarjeto in nastal je lep prispevek o Šmarjeti, Jožetu Karlovšku in njegovi rojstni hiši. Vabimo vas tudi k ogledu brošure o Jožetu Karlovšku.
S svojim neverjetnim opusom se je Jože Karlovšek zapisal med velikane slovenske narodopisne dediščine. Čeprav je v slovenskem merilu po mnenju mnogih opravil izjemno, neprecenljivo delo, je le-to prevečkrat utonilo v pozabo. Več njegovih originalnih risb in zapisov še vedno čaka na objavo. V Knjižnici Domžale smo z digitalno zgodbo želeli predstaviti življenje in delo Jožeta Karlovška, ki je od leta 1936 pa vse do smrti živel v Domžalah. Pri tem so nam pomagali gradbeni inženir Matjaž Karlovšek, sin Jožeta Karlovška in umetnikova vnukinja Katarina Karlovšek, ki je pred leti zasnovala kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek, ki danes ponuja več kot 60 različnih izdelkov za poslovna, protokolarna in suvenir darila. S kolekcijo nadaljuje njegovo delo in ohranja našo bogato kulturno dediščino slovenskega ornamenta. Je tudi pobudnica Karlovškovih dni. Jožetova vnukinja Julija Karlovšek je ljubiteljska slikarka. Veliko navdiha za svoje slike najde tudi v slovenskih ornamentih, ki jih rada interpretira na sodoben način. Družini Karlovšek se zahvaljujemo za pomoč pri pripravi digitalne zbirke o Jožetu Karlovšku.
Umetnostni zgodovinar, prof. dr. Nace Šumi, je leta 2006 napisal knjigo z naslovom Jože Karlovšek: poklic in poklicanost, ki jo je izdalo Muzejsko društvo Domžale. Za radijsko oddajo o Jožetu Karlovšku je povedal tole: »Jožeta Karlovška uvrščam med najbolj ustvarjalne Slovence. Bil je vsestranski mož, človek sinteze. Svoja obzorja je oblikoval tako, da se je znašlo v njegovem življenju vse tisto, kar je ljubil. Njegovo delo je bila ena sama ljubezen, zato je bil lahko tudi tako uspešen. Področje, ki ga je obdeloval, je z neomajno vztrajnostjo in nenehno ustvarjalnostjo pripeljal tako daleč, kot ni uspelo niti akademikom. Bil je človek, ki ne bo nikoli izginil iz slovenskega spomina. Tak človek, ki je opravil tolikšno delo, preprosto ne more utoniti v pozabo.«
V zgodbi prikazujemo le del njegovega izjemno obsežnega dela in znanja, kajti vsega se ne da prikazati.
Jože Karlovšek je bil potomec grofa Nikolaja Auersperga (gospodaril je na gradu Mokrice), Jožetova soproga Julija Weble pa je bila prava sestrična priznanega slikarja Božidarja Jakca. Božidar Jakac je naslikal tudi portret Jožeta Karlovška.
V zgodbi prikazujemo le del njegovega izjemno obsežnega dela in znanja, kajti vsega se ne da prikazati.