Jožko Kragelj je publicist, pisatelj, prevajalec in duhovnik, rojen 4. februarja 1919 na Modrejcah.[13]
Njegov dom je bila kmetija na Modrejcah, danes imenovana Pri Žnidarju (hišna številka 33). Prvi razred osnovne šole je obiskoval na Mostu na Soči. Učiteljica prvega razreda je bila Slovenka Marija Uršič Jenko. V drugem razredu pa ga je učila italijanska učiteljica in tako je bilo vse do 4. razreda. Po 4. razredu so izbrali štiri učence, med njimi tudi Jožka Kraglja, in jih poslali v Gorico v 5. razred v Alojzevišče. Ravnatelj je bil Jožko Bratuž. Po Alojzevišču je odšel v malo Semenišče in bogoslovje v Gorico. V tistem času se je srečal s pisateljem Francetom Bevkom.
Posvečen je bil v Gorici 8. decembra 1942. Novo mašo je imel na Mostu na Soči. Potem je bil tri mesece v župnišču v Idriji, kjer se je veliko ukvarjal z otroki. Zatem je bil do 1948 župnik na Livku. Vendar so ga 1948. leta na poti iz Kobarida na Livek aretirali in zaprli. Ko je prišel 1956. leta iz zapora, je deloval v krajih Velike Žablje, Brje, Vrtojba, Podkraj.
Poleg dušno pastirskega dela je kot dober govornik imel nad 50 misijonov v raznih krajih Primorske, Kanade, Združenih držav in Argentine.
Zbiral je narodno blago. V Goriški pratiki 1939 je objavil Tminske šege in navade. Pozneje je sodeloval v številnih koledarjih, revijah, časopisih in knjigah. Knjiga Moje celice opisuje spomine na leta, preživeta v zaporu. Uredil je dela Jožeta Abrama in jim napisal spremno besedo.
Pri GMD je 1976. leta izšla zbirka Kragljeve izvirne proze Moja Tolminska. Delo je razdeljeno v 14 črtic, katerim dajejo krajinsko obarvanost tudi tolminske narečne besede. Delo je ilustriral Tone Kralj.
Od 1968. leta je sodeloval pri Trinkovem koledarju, po letu 1975 ga sam tudi ureja. Ob 30. letnici koledarja je sodeloval pri proslavi v Čedadu (1982) in bil deležen nagrade iz sklada D. Černeta aprila 1982 v Trstu.
Sodeloval je tudi ob postavitvi Trinkovega spomenika v Novi Gorici z govorom in razstavo Trinkovih del. Jožko Kragelj v revijah Naša pot, Ognjišče, Družina objavlja črtice in razne druge prispevke.
V zadnjih letih se je posvetil orisom zgodovine raznih župnij in njihovih sakralnih objektov, ki izhajajo v zbirki Sakralni spomeniki Primorske. Med njimi je tudi knjižica Župnija Sv. Lucije na Mostu.
Jožko Kragelj sedaj živi v Vipavi in je iskan pridigar in misijonar, rad pa se vrne tudi v svoj rojstni kraj[13].
[13] Jožko Kragelj je umrl 27. novembra 2010.
Glej tudi: Jožko Kragelj (Primorci.si)
