Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost.
V letu 2020 se je pod vodstvom andragoginje Polone Knific iz Ljudske univerze Jesenice ter etnologinj Nataše Kokošinek iz Občinske knjižnice Jesenice in Špele Smolej Milat iz Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki je nasledila upokojeno etnologinjo Zdenko Torkar Tahir, sestala skupina krajanov z Jesenic. Na prvih dveh srečanjih so udeleženci obujali spomine, jih pripovedovali in zapisali. Zaradi epidemije korona virusa smo nadaljnja srečanja in zbiranje ter zapisovanje spominov izpeljali na daljavo. Spomine smo strnili v zgodbe, dodali še slikovno gradivo in jih izdali v brošuri z naslovom Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije. V knjižici, ki obsega 127 strani je objavljenih 19 člankov, opremljenih z 60 fotografijami, ki jih je prispevalo 21 avtorjev (Rina Klinar: 1. julij 1991 – spet svobodni, Janez Koselj: Na platoju priklenjen na radiator, Boris Janez Bregant: Vloga Železarne Jesenice v osamosvojitveni vojni 1991, Anton Hribar: 28. junija 1991 nismo zabeležili niti enega primera kaznivih dejanj, Boris Grilc: Tatvine zveznih miličnikov na platoju Karavanke, Cveto Erman: Dobra zveza med radijskimi postajami in ljudmi: repetitor deluje še danes, Nikolaj Bernard in Davor Medič: Lovska družina Jesenice v osamosvojitveni vojni leta 1991, Niko Kešina: Srečno, moja Slovenija, Vojko Otovič: Saj to vendar ne more biti res, Rade Radinovič: Neuporabljeni naboj, Tomaž Klinar: Vojni dveh Tomažev, Hubert Rot: Spomini na skupne korake k osamosvojitvi s 23. samostojno kranjskogorsko četo, Pavel Jamnik in Miran Ozebek: Strah in junaštvo v vojni, Todosja Lazarov: Neuspeh, strah, negotovost in svoboda, Ludvik Kokošinek: Kako sem kot radioamater doživljal osamosvajanje Slovenije, Boštjan Omerzel: V novo državo na pragu polnoletnosti, Stane Arh: Strah, Ivanka Zupančič: Vloga in pomen Rdečega križa v obdobju slovenske osamosvojitve in po njej, Vito Pretnar: Trganje vezi z nekdanjo državo Jugoslavijo).
